Franc ČARMAN

1847 je po Ordinacijskih protokolih prejel prezbiteriat. 1852 je bil imenovan za polkovnega kaplana pri salzburškem 59. pehotnem polku. 1859 je bil udeležen v vojni s Kraljevino Sardinijo in Francijo v Italiji. Za hrabrost je prejel najvišje duhovniško priznanje – zlati zaslužni duhovniški križec. Ohranjen je njegov govor vojakom pred spopadom, kjer je govoril o zvestobi vojaške prisege in ljubezni do domovine. Po letu 1866 se je, ob napovedujočih se reformah v avstrijski vojski upokojil kot polkovni kaplan. Vrnil se je nazaj v svojo ožjo domovino. Med drugim se je posvetil vprašanju razvoja šolstva. Zavzemal se je za ustanovitev šole v njegovem rojstnem kraju, Sv. Ani nad Tržičem (danes Podljubelj). Njegova prizadevanja so bila uspešna in pouk na šoli se je začel 3. oktobra 1891, sprva na začasni lokaciji (danes Podljubelj 63, p. d. Ukan), pozneje pa v samostojni stavbi. Zavzemanja, da bi kraj postal tudi samostojna župnija, pa se mu niso uresničila.