Milena MOHORIČ

Milena Mohorič se je rodila v Ormožu v družini sodnika dr. Frana Mohoriča. Po gimnaziji je leta 1928 diplomirala iz germanistike, literarne vede in slovenske književnosti. Do leta 1933 je bila profesorica v Ljubljani, Novem mestu in Kranju. Poročila se je z znanstvenikom in književnikom Vladimirjem Premrujem. Zaradi političnih razmer je v letu 1933 opustila državno službo in nato delovala kot pisateljica in prosvetna ter politična aktivistka. Med letoma 1927 in 1941 je v revijah in časnikih objavila okrog štirideset kratkoproznih besedil za odrasle in mladino, ki jih je objavljala predvsem v Ženskem svetu in Modri ptici pa tudi v Jutru, Ljubljanskem zvonu, Književnosti, Mladini, Naši ženi in Novem času. Med drugim je napisala tudi številne članke o literaturi, umetnosti in kulturi, razprave o ženskem vprašanju, kritike, nekrologe in jubilejne zapise.

Med italijansko okupacijo je bila leta 1942 aretirana in odpeljana v internacijo na Rab in pozneje v Visco pri Palmanovi. Po italijanski kapitulaciji se je leta 1944 spet pridružila partizanskemu gibanju, kjer so ji bile zaupane visoke funkcije na osvobojenem ozemlju. Po osvoboditvi je na ministrstvu za socialno politiko skrbela za varstvo mater, otrok in mladine. Predavala je na Višji pedagoški šoli in predvsem veliko pisala. Leta 1949 je bila obtožena informbirojevske (prosovjetske) miselnosti. Po vsem tem so ji odpovedali živci in bila je internirana v Bolnišnici za živčne in duševne bolezni v Polju, kjer je dočakala smrt. Med vojno in po njej je postalo njeno pisanje predvsem propagandistično.

Njena biografija obsega nad sto biografskih enot. Pisala je pesmi, prozo, kritike, eseje in članke. Vse svoje življenje se je ukvarjala z ženskim vprašanjem in osrednje literarne osebe njenih besedil so največkrat ženske, ki večinoma prihajajo iz meščanskega okolja.