Foto galerija
Samo rojen je v ljubljanski porodnišnici, ves čas pa živi na Planini v Kranju. V mladosti je treniral tek na srednje proge v Atletskem klubu Triglav v Kranju. Leta 1979 se je poročil z Vlasto, učiteljico angleščine in geografije, sindikalistko in političarko. Rodili so je jima štirje otroci, tri dekleta in en fant.
Leta 1970 je maturiral na Gimnaziji Kranj. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1975 iz arheologije in leta 1976 še iz umetnostne zgodovine. Leta 2008 je doktoriral z doktorsko disertacijo Od Karnija do Kranja.
Od leta 1976 dela na zavodu za varstvo kulturne dediščine v Kranju, od leta 2007 kot konservatorski svetnik. Vodil je arheološka izkopavanja v Kranju (križišče iskra, župnijska cerkev, mestno jedro), Kamniku in Mengšu. Opravil je konservatorska dela na Ajdni nad Žirovnico. Kot preučevalec rimske podeželske poselitve in zgodnjesrednjeveškega obdobja na Slovenskem je pisal o antičnih pasnih sponah in garniturah, plastiki s pleteninasto ornamentiko, o kranjskem mestnem obzidju.
Od Karnija do Kranja : arheološki podatki o razvoju poselitve v antičnem in zgodnjesrednjeveškem obdobju : (doktorska disertacija), 2008
Kranj, 2008 (soavtor)
Poročilo o zaščitnem arheološkem izkopavanju v mestnem jedru Kranja (EŠD 274),Tomšičeva ulica 7, 2007 (soavtor)
Gorenjska v antiki, Kamniški zbornik 2004, str. 207-224 (soavtor)
Župna cerkev sv. Kancijana in tovarišev, 2002 (soavtor)
Arheološka letina v Kranju, 1998
Mali grad v Kamniku, 1997
Ajdna nad Potoki, 1997
Pismo brez pisave : arheologija o prvih stoletjih krščanstva na Slovenskem, 1991 (soavtor)
Ajdna nad Potoki, 1991
Kranj – križišče Iskra : nekropola iz časa preseljevanja ljudstev in staroslovanskega obdobja, 1987
Leta 1975 je prejel študentsko Prešernovo priznanje in leto pozneje študentsko Prešernovo nagrado. Kot soavtor razstave in kataloga z naslovom Pismo brez pisave je leta 1992 prejel Valvazorjevo nagrado (skupinska). Decembra 1995 mu je bila podeljena velika plaketa mestne občine Kranj. Leta 1997 mu je slovensko konservatorsko društvo podelilo Steletovo priznanje za prezentacijo ostalin poznorimske cerkve na Ajdni.
I. Kavčič: Kranjčani, vsakega nekaj, Gorenjski Glas, 27. december 2011, str. 10-12
Osebnosti od M do Ž, Ljubljana 2008, str. 991.
J. Košnjek: Leta 2005 so nam ostali v spominu : Milan Sagadin, arheolog, konservator, Gorenjska 2005) str. 47
M. Hanc, Marjana : Eno samo veliko arheološko najdbišče : Prešernova ulica v Kranju, Delo 2004, št. 69 (23. mar.), str. 7
H. Jelovčan: Mestni svetniki na ogledu črnih točk starega jedra, Gorenjski glas 2002, št. 95, (10. dec.), str. 5
H. Jelovčan: Ure po kosilu in večerji so naše : Vlasta in Milan Sagadin, Kranjčanka 2001, št. 2 (feb. ), str. 44-45
T. Knific: Sagadin Milan, Enciklopedija Slovenije, LJubljana, zv. 10: Pt-Savn (1996), str. 367
H. Jelovčan: Nagrajenci mestne občine : 3. december – prvič praznik mestne občine Kranj, Gorenjski glas 1995, št. 94 (1.XII.), str. 19
R. Jelinčič; Sagadin Milan – diskutant: Ni bil med levi, ampak na stolu : uganke slovenske zgodovine, Delo1992, št.71 (26.III.), str.10
P. Korošec: Milan Sagadin, Kranj – Križišče Iskra, Zgodovinski časopis 1990, št. 1, str. 150-154
T. Knific: Novo iz starega Kranja : knjiga M. Sagadina o zgodnjesrednjeveškem grobišču, Gorenjski glas 1989, št. 1 (6. jan.), str. 5