Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Mihal BARLA

Portret - Mihal BARLA
Rojen:
4. september 1777, Murska Sobota
Umrl:
4. februar 1824, Kővágóörs, Madžarska
Variante imen:
Mihály, Mihael, Miháo
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Po osnovni šoli, ki jo je končal leta 1793 na Hodošu, se je vpisal na evangeličanski licej v Šopronu. Tam je bil zelo dejaven, saj je opravljal tudi delo knjižničarja, blagajnika in tajnika v dijaškem madžarskem slovstvenem društvu, poleg tega je pisal in objavljal romantično vzneseno domoljubno liriko v madžarskem jeziku. Med leti 1803-1807 je obiskoval in uspešno zaključil študij na univerzi v Jeni. V tem času je bil član univerzitetnega mineraloškega društva, po študiju pa se je zaposlil kot učitelj in nato ravnatelj v latinsko-madžarski srednji šoli v Szentlőrincu v županiji Tolna. Tam je deloval do septembra 1810, nakar je nastopil duhovniško službo v Kővágóörsu blizu Blatnega jezera, kjer je ostal do smrti.
Čeprav je vse življenje preživel v tujem okolju, maternega jezika in rodne domovine ni pozabil. To dokazujeta deli, pesmarica ter prevod bibličnih zgodb in molitev superintendenta Jánosa Kisa v prekmurščino, s katerima se je trajno vpisal v zgodovino prekmurskega slovenskega slovstva. Obe sta nastali na pobudo omenjenega superintendenta, ki je v Barli prepoznal jezikovno in literarno sposobnega, učenega in razgledanega človeka. V madžarščino je prevajal tudi nemške pesmi Ewalda Christiana von Kleista in tudi sam pesnil v madžarščini. Na ohranjanje slovenske identitete med prekmurskimi evangeličani pa je pomembno vplival tudi z oblikovanjem novih izrazov in utrjevanjem prekmurskega literarnega izročila. Prav tako naj bi bil avtor slovnice prekmurskega narečja, ki je ostala v rokopisu, za njo pa se je izgubila vsaka sled.

Dela

Diktomszke, versuske i molitvene kni’zice za to málo sôlszko deco. Šopron. 1820.
Krscsanszke nouve peszmene knige szpravlene evangyelicsanszkim gmajnam. Šopron, 1823.

Viri in literatura

Barbarič, Š. Oris književnega razvoja severovzhodne Slovenije do sredine 19. stoletja. V: Zadravec, F. (ur.), Panonski zbornik. Murska Sobota: Pomurska založba, 1966, str. 72-103.
Flisar, J. Prekmurja znameniti evang. moužje. Düševni list, 1925 (20. junij), let. 3, št. 7, str. 82.
Novak, V. Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov, 1976, str. 68-70.
Kerčmar, V. Evangeličanska cerkev na Slovenskem. Murska Sobota: Evangeličanska cerkev v Sloveniji, 1995, str. 144-145.
Kuzmič, M. Barla, Mihal. Enciklopedija Slovenije 16. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002, str. 9.
Štefanec, F. Utrjevalec prekmurskega literarnega izročila: Mihal Barla pomembno vplival na ohranjanje slovenske identitete. Vestnik, 2005 (30. junij), let. 57, št. 26, str. 15.
Just, F. Panonski književni portreti: Prekmurje in Porabje A – I. Murska Sobota: Franc-Franc, 2006, str. 61-69.
Ditmajer Prando, N.  Recepcija starejšega pesništva na Štajerskem in v Prekmurju, str. 345-347. Ljubljana: Založba ZRC, 2025.

Avtor/-ica gesla: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2014 | Zadnja sprememba: 18. 2. 2026
Jožef Papp. Mihal BARLA. (1777-1824). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 22. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mihal-barla/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 3. 10. 2013

Štefica STIPANČEVIĆ

21. november 1988
Štefica Stipančević je slovenska pevka zabavne in klasične glasbe, ki jo mnogi poznajo pod vzdevkom Steffy. Svojo glasbeno pot je začela na nižji g...
Datum vnosa: 11. 11. 2013

Andraž ŠALAMUN

30. julij 1947–februar 2024
Andraž Šalamun je pomemben predstavnik srednje generacije slovenskih umetnikov. Študij filozofije in primerjalne književnosti na Filozofski fakulte...
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Tone GOŠNIK

9. maj 1921–16. marec 2014
Dolgoletni novinar in glavni urednik Dolenjskega lista