Részletes keresés
hu
en hu it sl

Mihal BARLA

Portret - Mihal BARLA
Született:
4. September 1777, Murska Sobota
Elhunyt:
4. February 1824, Kővágóörs, Madžarska
Névváltozat:
Mihály, Mihael, Miháo
Hivatások és tevékenységek:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Po osnovni šoli, ki jo je končal leta 1793 na Hodošu, se je vpisal na evangeličanski licej v Šopronu. Tam je bil zelo dejaven, saj je opravljal tudi delo knjižničarja, blagajnika in tajnika v dijaškem madžarskem slovstvenem društvu, poleg tega je pisal in objavljal romantično vzneseno domoljubno liriko v madžarskem jeziku. Med leti 1803-1807 je obiskoval in uspešno zaključil študij na univerzi v Jeni. V tem času je bil član univerzitetnega mineraloškega društva, po študiju pa se je zaposlil kot učitelj in nato ravnatelj v latinsko-madžarski srednji šoli v Szentlőrincu v županiji Tolna. Tam je deloval do septembra 1810, nakar je nastopil duhovniško službo v Kővágóörsu blizu Blatnega jezera, kjer je ostal do smrti.
Čeprav je vse življenje preživel v tujem okolju, maternega jezika in rodne domovine ni pozabil. To dokazujeta deli, pesmarica ter prevod bibličnih zgodb in molitev superintendenta Jánosa Kisa v prekmurščino, s katerima se je trajno vpisal v zgodovino prekmurskega slovenskega slovstva. Obe sta nastali na pobudo omenjenega superintendenta, ki je v Barli prepoznal jezikovno in literarno sposobnega, učenega in razgledanega človeka. V madžarščino je prevajal tudi nemške pesmi Ewalda Christiana von Kleista in tudi sam pesnil v madžarščini. Na ohranjanje slovenske identitete med prekmurskimi evangeličani pa je pomembno vplival tudi z oblikovanjem novih izrazov in utrjevanjem prekmurskega literarnega izročila. Prav tako naj bi bil avtor slovnice prekmurskega narečja, ki je ostala v rokopisu, za njo pa se je izgubila vsaka sled.

Művek

Diktomszke, versuske i molitvene kni’zice za to málo sôlszko deco. Šopron. 1820.
Krscsanszke nouve peszmene knige szpravlene evangyelicsanszkim gmajnam. Šopron, 1823.

Forrás és szakirodalom

Barbarič, Š. Oris književnega razvoja severovzhodne Slovenije do sredine 19. stoletja. V: Zadravec, F. (ur.), Panonski zbornik. Murska Sobota: Pomurska založba, 1966, str. 72-103.
Flisar, J. Prekmurja znameniti evang. moužje. Düševni list, 1925 (20. junij), let. 3, št. 7, str. 82.
Novak, V. Izbor prekmurskega slovstva. Ljubljana: Zadruga katoliških duhovnikov, 1976, str. 68-70.
Kerčmar, V. Evangeličanska cerkev na Slovenskem. Murska Sobota: Evangeličanska cerkev v Sloveniji, 1995, str. 144-145.
Kuzmič, M. Barla, Mihal. Enciklopedija Slovenije 16. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002, str. 9.
Štefanec, F. Utrjevalec prekmurskega literarnega izročila: Mihal Barla pomembno vplival na ohranjanje slovenske identitete. Vestnik, 2005 (30. junij), let. 57, št. 26, str. 15.
Just, F. Panonski književni portreti: Prekmurje in Porabje A – I. Murska Sobota: Franc-Franc, 2006, str. 61-69.
Ditmajer Prando, N.  Recepcija starejšega pesništva na Štajerskem in v Prekmurju, str. 345-347. Ljubljana: Založba ZRC, 2025.

A bejegyzés szerzője: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
Az első bevitel dátuma: 15. 12. 2014 | Utolsó módosítás: 18. 2. 2026
Jožef Papp. Mihal BARLA. (1777-1824). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 16. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/mihal-barla/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 9. 10. 2015

Franc ŠEGULA

Franc Šegula je ustanovitelj uspešnega podjetja Tames, poznamo ga tudi kot bivšega župana občine Dornava.
A bevitel dátuma: 30. 8. 2013

Rudi RUSTJA

8. October 1924–16. July 2012
Gasilec in zgodovinar iz Malih Žabelj, mentor, avtor gasilskih kronik in raziskovalec krajevne zgodovine.
A bevitel dátuma: 15. 12. 2019

Jurij LENKOVIČ

R. neznanega datuma na Otočcu, u. 8. jun. 1601 v Ljubljani, sin Ivana Lenkoviča. Od l. 1578 je bil uskoški stotnik v Senju, od l. 1593 do smrti ...