Zidarstva ga je naučil oče. Slavo in veliko število naročil mu je prineslo izgotovljenje tehnično zahtevne kupole na ljubljanski stolnici, ki jo je končal leta 1841. Predno je začel zidati, je na željo ljubljanskega škofa Wolfa zidovje pregledal. Zidave se prav nič ni ustrašil. Po pregledu je baje izjavil: »Upam si speljati kuplo. Teh res prešibkih oblokov jaz ne potrebujem; čez te bom zidal in dobro v stebre oprl nove močnejše in šele na nje zidal kupljo, ktero bodo pa stebri tako malo čutili, kakor jaz svoj klobuk«.
Leta 1843 je verjetno samostojno projektiral pokopališko kapelico v Vodicah, drugače pa je delal večinoma adaptacije in povečave. Leta 1842 je po načrtu Simona Foykerja iz leta 1832 zidal farno cerkev v Šmartnu pod Šmarno goro. Leta 1846 je vodil zidanje Alojzijevišča v Ljubljani. V letih med 1851-52 je po načrtu J. Schöbla zidal farno cerkev Vrhniki. Med leti 1851-53 je vodil zidanje cerkve v Novi štifti pri Gornjem Gradu. Do leta 1853 je sezidal 9 cerkva. Slovenski biografski leksikon (prim. literaturo) navaja, da naj bi v letih 1818-19 verjetno prezidal tudi domačo farno cerkev v Cerkljah na Gorenjskem.
Slovenski biografski leksikon, 2. knjiga, Ljubljana 1933-52
Osebnosti, od M do Ž, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 7. zvezek, Ljubljana 1993
J. Močnik: 850 let Cerklje, podobe nekdanjih časov, Cerklje 2004, str. 194