Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Marija FERJANČIČ

Portret - Marija FERJANČIČ
Rojena:
10. maj 1941, Zadlaz-Čadrg, Jugoslavija
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Rojena na Tolminskem, očetu Melinc Ivanu in mami Neži, rojeni Leban. Hiša, v kateri so prebivali, jim je nato zgorela. Mati, Aleksandrinka, je izgubila za tiste čase vrednih dvanajst parov rjuh, ki jih je pritovorila čez lužo kot Aleksandrinka. Marijo je, staro le nekaj mesecev, iz ognja rešila vaščanka. Očeta so Italijani med vojno mobilizirali v italijansko vojsko v Bataglione speciale. Z mamo sta živeli borno in revno. Po vojni se je oče vrnil domov, bolan. V Afriki je staknil hudo malarijo. Mati je službovala v Italiji in nato v Egiptu kot Aleksandrinka. Pri 54-ih letih je oče umrl. V OŠ so jo očarali verzi Simona Gregorčiča. Po končani OŠ je odšla s trebuhom za kruhom – najprej na služenje k bogatim kmetom, nato se je zaposlila v tovarni volnenih izdelkov Bača Podbrdo, kasneje v tekstilni tovarni v Ajdovščini. 1963 se je poročila in odselila na Postojnsko in se zaposlila v tovarni Tomos v Senožečah. Rodila je hčerko in sina. Energična in vesela, po duši in srcu še vedno Primorka, ne pozablja na tolminsko narečje in v njem zapisuje najnovejše zgodbe, ki jih je slišala pripovedovati v svojem ranem otroštvu. Živi in ustvarja na Brezjah pri Postojni. Pesmi in zgodbe objavlja tudi v zborniku Stopinje (Literarno društvo Ilriska Bistrica) in v zborniku obalno-kraškega Likus-a, Srebrne brazde. Bila je članica ŠK Zgodbarnica v Knjižnici Kozina. V skripti Zgodbarnica 2012/2013 je objavila štiri zgodbe v tolminskem narečju.

Dela

Resnica sanj. Brezovica pod Nanosom: samozaložba, 2015
Zgodbice in pravljice za vsakogar. Brezovica pod Nanosom: samozaložba, 2012
Lastovkine pesmi. Brezovica pod Nanosom: samozaložba, 2008
zgodba o materi Aleksandrinki, koledar Prešernove družbe-2007, 2007
Zgodbice izpod Nanosa. Postojna: Lotos, 2004
Kasper. Brezovica pod Nanosom: samozaložba, 2000
Pesmi so most iz srca do narave.
Brezovica pod Nanosom: samozaložba, 1997

Viri in literatura

Ustni vir: Ferjančič, Marija, 2012

Avtor/-ica gesla: Patricija Dodič, Kosovelova knjižnica Sežana
Datum prvega vnosa: 16. 1. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Patricija Dodič. Marija FERJANČIČ. (1941-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 28. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/marija-ferjancic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Ivan TOMŠIČ

4. december 1838–17. april 1894
Poleg pedagoškega dela je pisal pesmi in povesti, ustanovil je mladinski list Vrtec.
Datum vnosa: 5. 6. 2012

Metoda MAJ

Je magistrica klinične psihologije in specialistka psihološkega svetovanja.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Ivan ROB

17. avgust 1908–12. februar 1943
Kot pesnik je največji uspeh doživel z izdajoljubezenske povesti v verzih Deseti brat, parodije Jurčičevega romana.