Foto galerija
Je potomka rodbine Windischgraetz in četrta hči princa – Alfred Hugo Windisch-Grätz. Poročila se je v Schwerin, 5. maja 1881 z bratrancem (njena mati princesa Louise Mecklenbourg-Schwerin (1824-1859), Paulom Frederickom Mecklenburg – Schwerin (1852-1923).
Živela sta ločeno; ona v Sloveniji, otroci pa so živeli z očetom.
Imela sta pet otrok: Paul Friedrich Mecklenburg (1882-1904), Maria Luise Mecklenburg (1883-1887), Marie Antoinette Mecklenburg (1884–1944), Heinrich Borwin Mecklenburg – poročen trikrat (1885–1942) in Joseph Mecklenburg – umrl ob rojstvu (1889-1889).
Bila je strokovno izobražena ljubiteljica izkopanin. Pri delu je uporabljala drobno orodje, sejala prekopano zemljo, skicirala najdišča in predmete ter vse tudi fotografirala.
Znana je po arheoloških izkopavanjih na Kranjskem (Magdalenska gora) med leti 1904 – 1915 skupaj s kustosom deželnega muzeja Dragotinom Dežmanom in Jernejem Pečnikom. Pobrali so zanimive predmete kot sklepance, ogrlice, situle, meče, čelade…. iz halštatskega obdobja za svoje zbirke in prodajo. V desetletju je postala njena zbirka izkopanin največja prazgodovinska zbirka v Evropi. Zbirko je do leta 1918 hranila na družinskem gradu Bogenšperk. Med najdragocenejšimi najdbami je kultni predmet v obliki štirikotnega lika iz konjskih glav, ki ga hranijo na harvardski univerzi in štiri situle, podobne oni z Vač.
Ob prevratu 1918 je bil nad zbirko razglašen sekvester (uradno določeno začasno upravljanje premoženja), ki pa je bil leta 1929 ukinjen. Lastnica je Narodnemu muzeju v Ljubljani podarila nekaj predmetov iz te zbirke (gl. GMDS 1934, 5–91; Proteus 1934, 103–8; Pionir 1984, št. 8, s sliko).
Zbirka neprecenljive kulturnozgodovinske vrednosti je leta 1934 prišla na dražbo v ZDA (gl. katalog Treasures of Carniola, New York 1934 http://www.zrs.upr.si/media/uploads/files/ocene%282%29.pdf) in je danes shranjena v v muzeju Peabody (University of Harward) v Cambridgeu, Massachusetts, ZDA in v muzeju Ashmolean v Oxfordu v Angliji.
Slovenski biografski leksikon