Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Maria Iphigenia ZICHY

Portret - Maria Iphigenia ZICHY
- Vir: Peter Šraj: Beltinci z okolico, str. 174

Foto galerija

Rojena:
29. junij 1883, Beltinci
Umrla:
28. julij 1977, Dunaj
Variante imen:
Marija Ifigenija Zichy
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Maria Iphigenia Zichy je bila eden izmed treh otrok beltinskega grofa Agosta (Avgusta) Zichyja (1852-1925) in grofice Hedvike Wimpffen, poroč. Zichy (1861-1892). Zaradi zgodnje smrti matere je beltinski grof svoje tri otroke, poleg nje še sestri Teodoro (1886-1915) in Anastazijo (1891-1969), vzgajal sam.

Grof Agost je bil pripadnik pomembne in starodavne plemiške družine Zichy. Njegovemu sorodniku Adamu Zichyju je kralj Karel III. leta 1732 podelil plemiški naslov in ga postavil za kraljevega svetovalca in predsednika panonskega okraja Zichi. Agost Zichy je bil dvorni maršal in osebni prijatelj cesarja Franca Jožefa. Njegov brat dvojček Franc pa je po končanem teološkem šolanju nastopil službo camerariusa (komornika) pri tedanjem papežu Leonu XIII (papež od 1878-1903). Med drugim je bil v času šolanja v Italiji sošolec poznejšega papeža Pija XI.

Grofica Marija je vse do konca 2. svetovne vojne živela v domačem gradu v Beltincih. Bila je zelo razgledana ženska, o čemer pričajo njeni kronološko urejeni dnevniški zapiski, v katere si je zapisovala vse pomembne družinske dogodke. V svojih Spominih, kot jih je naslovila, je med drugim opisovala kako je njen oče v Italiji pridobil oz. kupil nekaj umetnin za beltinsko cerkev, katere pokrovitelj (patron) je bil. Ali pa o svojem potovanju v Rim leta 1929, ko se je madžarska delegacija odpeljala po novoimenovanega madžarskega nadškofa, kasnejšega primasa in kardinala Justiniana Szerédyja (1884-1945).

Zichyjevi so bili lastniki ogromnega posestva s središčem v gradu v Beltinci. Družina je bila zaradi agrarne reforme po prvi svetovni vojni prisiljena odprodati večino svojih obsežnih zemljišč, vendar pa je lahko ohranila delež, imenovan supermaksimum. Zemljišča so s pomočjo svojih advokatov po visokih cenah prodajali v odkup lokalnemu prebivalstvu. Zaradi tega so bili veleposestniki tujega rodu med domačim prebivalstvom nepriljubljeni.

Zichyjeva je bila znana tudi po svojih dobrih političnih zvezah na Madžarskem. O njeni politični aktivnosti med drugo svetovno vojno med drugim piše v svojih spominih njen takratni pravni zastopnik dr. Franc Bajlec. Umrla je na Dunaju, stara 94 let.

 

Viri in literatura

Bajlec, F. Invazija preko slovenskega ozemlja. Meddobje, 2003, str. 303-316.
Šraj, P. Beltinci z okolico. Beltinci: Samozaložba, 1997.
Šraj, P. Beltinski podzemni grajski rovi. Zbornik soboškega muzeja, 2012, št. 18-19, str. 139 – 145.
Šraj, P. Beltinska grofica Maria Zichy pri papežu. Zbornik soboškega muzeja, 2013, št. 20-21, str. 221 – 223.

Besedilo je pripravil Marko Vugrinec. Njegov zapis hrani arhiv PiŠK Murska Sobota.

Avtor/-ica gesla: Marko Vugrinec, objavila Julijana Vöröš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Datum prvega vnosa: 19. 1. 2022 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Marko Vugrinec in objavila Julijana Vöröš. Maria Iphigenia ZICHY. (1883-1977). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 4. 11. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/maria-iphigenia-zichy/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Jože KNEZ

8. februar 1925–1. december 1995
Dolgoletni direktor tovarne pohištva Novoles, zaslužen za razvoj lesne industrije ter gospodarski in družbeni napredek Straže in celotne Dolenjske
Datum vnosa: 7. 6. 2013

Miran BOGATAJ

16. maj 1948–27. december 2012
Od leta 1979 je bil zaposlen na Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo, 1986 je bil imenovan za poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Anton PACE

14. november 1851–28. december 1923
Grof Anton Pace je bil jurist in prevajalec Prešernove poezije v nemščino.