Zgodnjo mladost je preživela na domačiji očetovih staršev v Dolenji vasi v Podbrezjah na Gorenjskem. V Kranju je obiskovala nižjo gimnazijo, v Ljubljani končala trgovski tečaj in knjižničarsko šolo. Zaposlila se je pri Vzajemni zavarovalnici, po letu 1945 pa je bila večinoma samostojna književnica. Večino svojega življenja je preživela v Ljubljani.
Kot pisateljica je začela objavljati kratko prozo v mesečniku Naša moč. Njeno prvo daljše delo je bila povest Pesem polja (1937). Večji del svojih povesti in romanov je ustvarila v povojnih desetletjih. Uvrščamo jo med najplodovitejše slovenske pripovednice. Njena dela so nastajala v realistični tradiciji slovenske pripovedne proze, in deloma že uveljavljajo primesi modernističnega sloga. Njen opus sestavljajo biografski in zgodovinski romani. Med biografskimi je prikazala nekatere naše pomembne osebnosti: P. Trubarja, T. Hrena, J. P. Gallusa , D. Ketteja in J. Murna, čebelarja A. Janšo, F. Prešerna. V zgodovinskih romanih obravnava prelomna zgodovinska dogajanja, ter drugo svetovno vojno. Nekateri romani obravnavajo tudi delavsko, kmečko ali meščansko tematiko. Pisala je tudi za mladino.
Pesnikov nokturno, 1992
Zlati roj, 1988
Marčni veter, 1988
Počitnice v Bayangi, 1986
Kavatina za angela vremenarja, 1982
Sonce je obstalo, 1976
Lučka na daljnem severu, 1975
Sonce vročega avgusta, 1972
Pojoči labodi I-II, 1970-71
Poslušaj, zemlja, 1968
Podlesnice, 1967
Inkvizitor, 1964
Temna stran meseca, 1960
Črtomir in Bogomila, 1959
Plamenica, 1957
Sinovi predmestja, 1938
Osebnosti, od M do Ž, Ljubljana 2008
M. Žebovec: Slovenski književniki rojeni od leta 1900 do 1919, Ljubljana 2006
J. Mušič: Veliki album slovenskih pisateljev, Ljubljana 2004
J. Horvat: Mimi Malenšek, intervju, Mag 1999, št.12, str. 36-39
Slovenska književnost, Ljubljana 1996
H. Glušič: Sto slovenskih pripovednikov, Ljubljana 1996