Mimi MALENŠEK

Zgodnjo mladost je preživela na domačiji očetovih staršev v Dolenji vasi v Podbrezjah na Gorenjskem. V Kranju je obiskovala nižjo gimnazijo, v Ljubljani končala trgovski tečaj in knjižničarsko šolo. Zaposlila se je pri Vzajemni zavarovalnici, po letu 1945 pa je bila večinoma samostojna književnica. Večino svojega življenja je preživela v Ljubljani.
Kot pisateljica je začela objavljati kratko prozo v mesečniku Naša moč. Njeno prvo daljše delo je bila povest Pesem polja (1937). Večji del svojih povesti in romanov je ustvarila v povojnih desetletjih. Uvrščamo jo med najplodovitejše slovenske pripovednice. Njena dela so nastajala v realistični tradiciji slovenske pripovedne proze, in deloma že uveljavljajo primesi modernističnega sloga. Njen opus sestavljajo biografski in zgodovinski romani. Med biografskimi je prikazala nekatere naše pomembne osebnosti: P. Trubarja, T. Hrena,  J. P. Gallusa , D. Ketteja in J. Murna, čebelarja A. Janšo, F. Prešerna. V zgodovinskih romanih obravnava prelomna zgodovinska dogajanja,  ter drugo svetovno vojno. Nekateri romani obravnavajo tudi delavsko, kmečko ali meščansko tematiko. Pisala je tudi za mladino.