Maksimilijan JEZERNIK

Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, gimnazijo pa v Mariboru. Zaradi druge svetovne vojne je moral zapustiti Slovenijo. Odšel je v Rim, kjer je na Papeški univerzi Urbaniani študiral teologijo. Leta 1949 je bil posvečen v duhovnika. V naslednjih letih je doktoriral tudi iz filozofije, misiologije in civilnega prava.

V življenju je bil med drugim zaposlen kot predavatelj na Papeški Univerzi Urbaniani, generalni postulator pri postopku za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška, rektor Papeškega slovenskega zavoda v Rimu in predsednik Slovenske bogoslovne akademije. Več kot 50 let je vodil slovensko skupnost v Rimu, med drugim je bil zaslužen tudi za ustanovitev, razvoj in delovanje Papeškega zavoda Slovenik, v katerem je vlogo rektorja opravljal od leta 1972 do leta 2001.

Za svoje zasluge je med drugim prejel častni znak svobode Republike Slovenije (1996) in odličje sv. Cirila in Metoda (2001), prejel pa je tudi nazive častnega kanonika stolnega kapitlja v Ljubljani, papeškega tajnega komornika, papeškega častnega prelata in apostolskega pronotarja.

Leta 2022 – ob stoletnici njegovega rojstva – je Celjska Mohorjeva družba izdala njemu posvečeno knjigo Rimljan s slovenskim srcem.

Pokopan je v Zgornji Ponikvi pri Žalcu.