Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Maks KLANJŠEK

KLANJŠEK Maks
Foto: Marijan Petek (arhiv samostana Ptujska Gora)

Foto galerija

Rojen:
1. marec 1931, Ptujska Gora
Umrl:
27. februar 2006, Ptuj
Variante imen:
redovniško ime Maksimiljan
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Osnovno šolo je obiskoval na Ptujski Gori, gimnazijo pa na Ptuju. Leta 1949 je vstopil v minoritski noviciat v Zagrebu in dobil redovniško ime Maksimiljan (njegovo krstno ime je Janko). Po končanem noviciatu (1950) se je vpisal na Teološko fakulteto v Zagrebu in bil tam leta 1957 posvečen v duhovnika.

Kot mlad kaplan je najprej deloval v hrvaških Vinkovcih, v župniji Rokovci – Andrijaševci. Po vrnitvi v Slovenijo (1960) je kaplansko službo opravljal pri Sv. Trojici v Halozah in pri Sv. Vidu na Vidmu pri Ptuju. Do leta 1971 je bil župnik v župniji Sv. Petra in Pavla na Ptuju (Klošter) in v Dornavi, kjer je bila po njegovi zaslugi ustanovljena samostojna župnija Sv. Doroteje (1965) in prenovljena notranjost tamkajšnje cerkve. Leta 1971 je s sobrati minoriti v upravljanje prevzel župnijo sv. Jurija na Ptuju (Proštija) in obnovil njene prostore. Ob ustanovitvi novega minoritskega samostana sv. Viktorina Ptujskega (1973) je bil izvoljen za gvardijana in to službo opravljal osem let. V letih 1983–1992 je vodil župnijo Ptujska Gora, bil pa je tudi gvardijan (1983–1992, 1995–2006) in rektor (1995–2006) tamkajšnjega Marijinega svetišča Matere božje. Na Ptujski Gori je s sprejemanjem vernikov in turistov udejanjal romarsko in turistično pastoralo in leta 2000 od Občine Majšperk prejel plaketo za življenjsko delo pri uveljavitvi tamkajšnje romarske cerkve. Med službovanjem na Ptuju je bil dekan ptujske dekanije (1976−1979), kasneje pa na Ptujski Gori tri mandate dekan dekanije Dravsko polje (1983−1992).

Po ustanovitvi samostojne slovenske minoritske province sv. Jožefa (1972), ki je imela sedež v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, je bil na provincialnih kapitljih trikrat izvoljen za provincialnega ministra (1978–1980, 1980–1983, 1992–1995). Kot minister provincial si je veliko prizadeval za vzgojo mladega rodu in ureditev semenišč. V ta namen je nekdanji karmeličanski samostan v Ljubljani preuredil v malo semenišče, imenovano Kolbejev dom (1978), kamor je s Ptuja prenesel tudi sedež slovenske minoritske province (1980) in tam kot minister provincial deloval tri leta.

V času svojega pastoralnega delovanja je vodil ljudske misijone po vsej Sloveniji in na Hrvaškem. Bil pa je tudi med prvimi minoriti, ki so vodili duhovne vaje za bogoslovce, duhovnike, redovnike doma in v zamejstvu.

Bil je velik ljubitelj vseh zvrsti umetnosti, predvsem cerkvene glasbe. Bil je idejni ustanovitelj mladinskega cerkvenega pevskega zbora Juventus Seraphica (1969) in iz njega nastalega mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Viktorina (1971).

Leta 1984 je s sodelavci pripravil knjigo o župnijah in pastoralni dejavnosti na ptujskem Zvonovi ptujskega pastoralnega področja.

Viri in literatura

B. Kolar: Bratje minoriti 80 let na Ptujski Gori, Ptujska Gora, 2017.
J. Šamperl: Mir in dobro: slovenski minoriti danes, Ljubljana-Sostro 1989.
M. Vogrin: Frančiškovi manjši bratje minoriti na Slovenskem od časov Sv. Frančiška do današnjih dni, Ljubljana, 2002.
J. Šamperl: Spominski večer: Moja prehojena pot: p. Maks Klanjšek 1931–2006, Ptuj, 2006.
T. Kolenko: Odšli so: p. Maks Klajnšek, minorit, Družina, št. 12, (19. 3. 2006) str. 28

Avtor/-ica gesla: Patricija Krajnčič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 29. 8. 2017 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Patricija Krajnčič. Maks KLANJŠEK. (1931-2006). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 6. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/maks-klanjsek/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 17. 5. 2017

Jure KRAŠOVEC

22. april 1928–5. avgust 2004
Osnovno šolo je obiskoval v Laškem, meščansko v Celju, naprej pa se je šolal ob delu. Med vojno je bil v partizanih. Z novinarstvom se je začel ukv...
Datum vnosa: 17. 6. 2015

Jožef SMEJ

15. februar 1922–21. november 2020
Eden najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov prekmurskih korenin.
Datum vnosa: 11. 1. 2022

Ferdinand HARTNER

16. april 1894–1975