Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Bogomir MAGAJNA

Portret - Bogomir MAGAJNA
Rojen:
13. januar 1904, Gornje Vreme pri Divači
Umrl:
27. marec 1963, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Leksikon:
Življenjepis

Dr. Bogomir Magajna, pisatelj in zdravnik, se je rodil v kmečki družini očetu Francu ter materi Mariji Ambrožič, ki sta imela četvero otrok. Bogomirjev brat France Magajna se je uveljavil kot strokovni in leposlovni pisatelj.
Prve štiri razrede osnovne šole je obiskoval v Vremskem Britofu, kasneje je šolanje nadaljeval v Ljubljani. Kot gojenec Marijanišča se je po maturi na klasični gimnaziji odločil za študij na ljubljanski medicinski fakulteti, diplomiral pa je leta 1930 na medicinski fakulteti v Zagrebu. Ker je bil italijanski državljan, bi moral služiti vojaški rok. Ker ga ni hotel služiti, je bil obsojen kot dezerter. Svoje vojaške obveznosti je opravljal po različnih krajih Jugoslavije kot vojaški zdravnik. Od leta 1931 je bil tri leta praktikant na različnih oddelkih ljubljanske splošne bolnišnice, od leta 1935 pa je delal v psihiatrični bolnišnici na Studencu v Ljubljani. Po opravljenem strokovnem izpitu je postal zdravnik sekundarij v bolnišnici na Studencu. Ob izbruhu druge svetovne vojne se je Bogomir Magajna pridružil Osvobodilni fronti, vendar so ga Italijani leta 1942 aretirali, ga obsodili na leto zapora in pet let odvzema državljanskih pravic ter ga konfinirali v Italijo. Po kapitulaciji Italije je šel v partizane, kjer je bil partizanski zdravnik in je urejal Partizanski zdravstveni vestnik. Po vojni je bil primarij v bolnišnici na Studencu. Dr. Bogomir Magajna ali dobri striček Baj-baj, kot so ga klicali njemu zelo ljubi in dragi otroci, je umrl za posledicami sladkorne bolezni. Dr. Bogomir Magajna je pisal in objavljal strokovne članke s področja zdravstva kot tudi dela za odrasle ter za otroke in mladino. Njegov literarni opus za odrasle že zelo zgodaj kaže njegov interes do psihičnih doživetij junakov. Vse bolj so ga privlačevali izjemni psihični procesi, kar prav gotovo ni brez zveze z njegovo zdravniško prakso.
Pisal je torej poetičnorealistične psihološke novele, pa tudi daljše tekste.

Dela

Dela:

Primorske novele, 1930
Bratje in sestre, 1932
Gornje mesto, 1932
Brkonja Čeljustnik, 1933
Graničarji, 1934
Le hrepenenja, 1937 (ps. Bogo Vremec)
Čudovita pravljica o Vidu in labodu Belem ptiču, 1937
Zaznamovani, 1940
Oživeli obrazi, 1943
Racko in Lija, 1943
V deželi pravljic in sanj, 1952
Odmev korakov, 1953
Zgodbe o lepih ženah, 1955
O zlatem klasu, zlatem grozdu in biseru, 1955
Na bregovih srca, 1957
Povestice o punčki Maji, 1957

Viri in literatura

Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 9. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1983, str. 321–322.
Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996, str. 271–272.

Avtor/-ica gesla: Tanja Bratina Grmek, Kosovelova knjižnica Sežana
Datum prvega vnosa: 19. 8. 2013 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Tanja Bratina Grmek. Bogomir MAGAJNA. (1904-1963). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 1. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/bogomir-magajna/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 2. 2. 2017

Ivana (Vodiška Johanca) JEROVŠEK

4. december 1885–22. september 1919
Ivana Jerovšek, znana kot Vodiška Johanca, je uprizarjala krvave čudeže, s katerimi je zavajala množice, a so jo razkrili leta 1913.
Datum vnosa: 5. 3. 2019

Janez Krstnik ULČER

13. junij 1725–18. april 1794
Sin premožnih staršev iz Laškega je obiskoval gimnazijo v Gradcu. Na univerzi je študiral retoriko, filozofijo in teologijo. Več let je kaplanoval ...
Datum vnosa: 13. 3. 2015

Frank BÜKVIČ

Avtor romanov in pripovedi o komunistični revoluciji v Prekmurju.