Részletes keresés
hu
en hu it sl

Bogomir MAGAJNA

Portret - Bogomir MAGAJNA
Született:
13. January 1904, Gornje Vreme pri Divači
Elhunyt:
27. March 1963, Ljubljana
Hivatások és tevékenységek:
A tevékenység helyei:
Község:
Lexikon:
Életrajz

Dr. Bogomir Magajna, pisatelj in zdravnik, se je rodil v kmečki družini očetu Francu ter materi Mariji Ambrožič, ki sta imela četvero otrok. Bogomirjev brat France Magajna se je uveljavil kot strokovni in leposlovni pisatelj.

Prve štiri razrede osnovne šole je obiskoval v Vremskem Britofu, kasneje je šolanje nadaljeval v Ljubljani. Kot gojenec Marijanišča se je po maturi na klasični gimnaziji odločil za študij na ljubljanski medicinski fakulteti, diplomiral pa je leta 1930 na medicinski fakulteti v Zagrebu. Ker je bil italijanski državljan, bi moral služiti vojaški rok. Ker ga ni hotel služiti, je bil obsojen kot dezerter. Svoje vojaške obveznosti je opravljal po različnih krajih Jugoslavije kot vojaški zdravnik. Od leta 1931 je bil tri leta praktikant na različnih oddelkih ljubljanske splošne bolnišnice, od leta 1935 pa je delal v psihiatrični bolnišnici na Studencu v Ljubljani. Po opravljenem strokovnem izpitu je postal zdravnik sekundarij v bolnišnici na Studencu.

Ob izbruhu druge svetovne vojne se je Bogomir Magajna pridružil Osvobodilni fronti, vendar so ga Italijani leta 1942 aretirali, ga obsodili na leto zapora in pet let odvzema državljanskih pravic ter ga konfinirali v Italijo. Po kapitulaciji Italije je šel v partizane, kjer je bil partizanski zdravnik in je urejal Partizanski zdravstveni vestnik. Po vojni je bil primarij v bolnišnici na Studencu. Dr. Bogomir Magajna ali dobri striček Baj-baj, kot so ga klicali njemu zelo ljubi in dragi otroci, je umrl za posledicami sladkorne bolezni.

Pisal in objavljal je strokovne članke s področja zdravstva kot tudi dela za odrasle ter za otroke in mladino. Njegov literarni opus za odrasle že zelo zgodaj kaže njegov interes do psihičnih doživetij junakov. Vse bolj so ga privlačevali izjemni psihični procesi, kar prav gotovo ni brez zveze z njegovo zdravniško prakso.
Pisal je torej poetičnorealistične psihološke novele, pa tudi daljše tekste.

Művek

Dela:

Primorske novele, 1930
Bratje in sestre, 1932
Gornje mesto, 1932
Brkonja Čeljustnik, 1933
Graničarji, 1934
Le hrepenenja, 1937 (ps. Bogo Vremec)
Čudovita pravljica o Vidu in labodu Belem ptiču, 1937
Zaznamovani, 1940
Oživeli obrazi, 1943
Racko in Lija, 1943
V deželi pravljic in sanj, 1952
Odmev korakov, 1953
Zgodbe o lepih ženah, 1955
O zlatem klasu, zlatem grozdu in biseru, 1955
Na bregovih srca, 1957
Povestice o punčki Maji, 1957

Forrás és szakirodalom

Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 9. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1983, str. 321–322.
Slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996, str. 271–272.

A bejegyzés szerzője: Tanja Bratina Grmek, Kosovelova knjižnica Sežana
Az első bevitel dátuma: 19. 8. 2013 | Utolsó módosítás: 8. 4. 2026
Tanja Bratina Grmek. Bogomir MAGAJNA. (1904-1963). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 14. 5. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/hu/oseba/bogomir-magajna/
Hiba bejelentése

Morda vas zanimajo tudi

A bevitel dátuma: 17. 2. 2023

Anton MIKLAVŽIN

Slikar ter konservatorsko-restavratorski strokovnjak za slikarstvo, inovator na področju tehničnih pomagal pri restavriranju umetnin
A bevitel dátuma: 23. 9. 2009

Adalbert GERTSCHER

27. March 1846–13. September 1908
Od leta 1867 dalje je služboval v pravosodju.
A bevitel dátuma: 2. 10. 2009

Matej MEDVED

19. September 1796–20. July 1865
Zidarstva ga je naučil oče. Slavo in veliko število naročil mu je prineslo izgotovljenje tehnično zahtevne kupole na ljubljanski stolnici.