LUGARIČ, Albin

Rodil se je na Ptuju kot peti od šestih otrok. Osnovno šolo je obiskoval na Bregu pri Ptuju. Šolanje je nadaljeval na ptujski gimnaziji, kjer ga je učil slikar France Mihelič. Od leta 1942 do leta 1944 je bil dijak umetnoobrtne šole v Gradcu. Študij je nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost, na katero je bil sprejet leta 1946. Njegovi profesorji so bili: Božidar Jakac, Gojmir Anton Kos, France Mihelič, Slavkov Pengov, Nikolaj Pirnat in Marij Pregelj. Leta 1950 je diplomiral pri mentorju Gojmiru Antonu Kosu in pri njem leta 1952 opravil še specialistični študij slikarstva. Po končanem študiju se je Lugarič vrnil v domače mesto Ptuj. Zaposlil se je kot učitelj risanja na osnovni šoli Hajdina pri Ptuju in osnovni šoli v Lovrencu na Dravskem polju. Po upokojitvi Janeza Mežana leta 1956 je prevzel profesuro na ptujski gimnaziji, učil pa je še na treh ptujskih osnovnih šolah. Istega leta se je odpravil na študijsko potovanje v Pariz, kjer je preživel več mesecev. Vzgojil je mnogo generacij, jih učil opazovati in razumevati ptujsko kulturno dediščino ter sodobno likovno umetnost. Upokojil se je spomladi 1987.
Albin Lugarič je izredno ploden ustvarjalec in zelo raznolik slikar. Njegove skupine slik so zaokrožene v več izrazitejših ciklusov. V petdesetih letih sta nastala ciklusa istrskih krajin in figur v prostoru. V prvi polovici šestdesetih let je izginila figura in ostali so šopki cvetja, slike na steni in predvsem pogled skozi okno ali vrata v pokrajino. Poudarek je na odnosih med zunanjim in notranjim prostorom. V tem času je nastalo več Pesnikov in Večerov, njegovih najbolj ekspresionističnih del. Sledilo je obdobje svetlejših podob Pristanišč, Jadrnic, Solin, Obal in Čeri, s katerimi se je približeval abstrakciji. V prvi polovici sedemdesetih let je nastal verjetno najpomembnejši cikel haloških pokrajin in uveljavil se je kot krajinar. V naslednjem desetletju se je vračal k nekaterim motivom iz prejšnjih obdobij. Spet ga je pritegnila figuralika in nastalo je več zanimivih istrskih podob. Sledila so bolj drugačna devetdeseta leta. Z abstraktnimi kompozicijami se je odmaknil od predmetne prepoznavnosti. Upodabljal je mestne vedute, vsebinsko temačne in agresivne, kar zanj ni značilno. Stalna spremljevalka njegovega slikarstva je risba, kjer je tudi najbolj razviden njegov naslon na vzornike, na profesorje iz ljubljanske akademije. Za risbe je značilna sklenjena obrisna linija brez senčenja, kot slikar pa se je Lugarič rad izražal v tonskih risbah, za katere je značilen širok zamah s čopičem.
Albin Lugarič je ena najvidnejših osebnosti Ptuja. Prvo samostojno razstavo je priredil že leta 1956 v Mariboru. Redno je razstavljal na vseh družbenih razstavah v Ljubljani, Mariboru in tudi drugod po Jugoslaviji. V tujini je razstavljal v Greenwichu, Regensburgu, Wiener-Neustadtu, Eisenstadtu, Szombatheliju in Marburgu an der Lahn.