O domnevnem izvoru Kragulja z Modrejc je pisal Ivan Pregelj. Iz virov je nedvomno znano le, da je bil Kragulj eden izmed voditeljev velikega tolminskega punta leta 1713. Za njim je namreč med drugim cesarska komisija razpisala tiralico, s katero je iskala tudi druge voditelje upornih kmetov. O njem pa pričata tudi obsodba, ki je bila proti upornikom izrečena aprila 1714, in seznam tolminskih puntarjev v ječah goriškega gradu.
Kragulja so skupaj s še nekaterimi drugimi voditelji tolminskih puntarjev 17. aprila 1714 v Gorici obsodili na smrt in ga skupaj s še tremi soobtoženimi (Ivanom Gradnikom, Martinom Munihom in Gregorjem Kobalom) tri dni kasneje usmrtili na goriškem Travniku. Pred usmrtitvijo z mečem oziroma obglavljenjem so ga uščipnili (domnevno v prsi) z razbeljenimi kleščami, njegovo truplo pa razčetverili in dele telesa obesili na mejah mesta in v okolici. Zakaj so rablji z njim posebej kruto ravnali (še bolj, kot z ostalimi), ni znano. Kraguljevo premoženje so oblasti po smrti zaplenile.
Kragulj naj bi bil eden izmed glavnih organizatorjev upora.
Primorski slovenski biografski leksikon, 19. snopič, Gorica 1993
Enciklopedija Slovenije, 5. zvezek, Ljubljana 1991 (geslo KOBAL, Gregor)
Enciklopedija Slovenije, 13. zvezek, Ljubljana 1999 (geslo TOLMINSKI KMEČKI UPOR)
J. Dolenc: Seznam tolminskih puntarjev v ječah goriškega gradu 1713-1716, Kronika, št. 2 (2007), str. 253-258