LEBAN, Matija

Prvič je omenjen v šolskih dokumentih goriške normalke iz leta 1775. Pred tem je več let vodil zasebno šolo v Gorici. Na goriški normalki naj bi se takrat ves pouk vodil v nemščini, ki pa ni bila materni jezik učencev, zato so pri poučevanju nastajale težave. Tako se je dunajska dvorna komisija odločila ustanoviti Goriško pripravnico za normalko in za učitelja določila Matijo Lebana. Dobro je namreč znal slovenščino, nemščino in italijanščino. Ker je pouk na pripravnici trajal le 45 min po zaključku pouka na normalki, se je kmalu izkazalo, da to ni dovolj, zato so leta 1776 ustanovili reden elementarni razred. Matija Leban je poučeval slovenske učence, njegov kolega Portulussi pa italijanske. Matija Leban še vedno ni bil zadovoljen z učnim programom, zato je sestavil svoj predlog ter ga poslal cesarici Mariji Tereziji. Predlagal je, naj zaradi slabega znanja nemščine ustanovijo šolo za nemški jezik (deutsche Sprachschule) s tremi učitelji, ki naj bi znali vse tri deželne jezike: slovenščino, nemščino in italijanščino. Podobno je predlagal za poučevanje verouka. Ker takratna ravnatelj in katehet nista znala vseh treh jezikov, je predlagal, naj ga določijo za ravnatelja ali pa prestavijo. Člana takratne goriške šolske komisije, Morelli in Romano, sta bila proti Matiji Lebanu, zato so ga leta 1777 kazensko premestili v Bovec, in sicer z nalogo naj tam ustanovi trivialko. Matiji Lebanu je delo dobro uspelo. Poučeval je slovenščino in italijanščino ter v slovenščino prevedel Abecednik. Slednjega je s prošnjo za tisk poslal goriški šolski komisiji, ki tiska ni odobrila. Matija Leban je bil zadnjič omenjen v dokumentih bovške trivialke leta 1779.