Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Ladislav KONDOR

KONDOR, Ladislav
KONDOR, Laddislav (avtoportret) – Pomurski muzej M. Sobota

Foto galerija

Rojen:
6. avgust 1901, Kupšinci
Umrl:
1963, Opatija
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Obiskoval je osnovno šolo v Kupšincih, kjer je njegov oče služboval kot učitelj. Po končani osnovni šoli se je vpisal v trgovsko šolo. Ob koncu prve svetovne vojne, leta 1919, je bil kot trgovski vajenec udeležen madžarske revolucije v Osijeku, zaradi česar je nekaj mesecev preživel v zaporu. Nato se je šolal pri profesorju Frölichu na Dunaju in kot mladi talentirani slikar ter karikaturist začel potovati po Evropi od Osla do Marseilla, od Köbenhavna do Istanbula. Od leta 1925 je bil stalno na poti. Bil je zelo znan in cenjen potujoči umetnik – karikaturist pri več kraljevih družinah in vplivnih evropskih politikih tistega časa. Leta 1930 je priredil prvo samostojno razstavo v Oslu.
Krajše obdobje je živel v Severni Afriki, nato je odpotoval v Južno Ameriko, kjer je nekaj let preživel v Rio de Janeiru in Sao Paulu. 1941. leta se je vrnil v Slovenijo. Zaradi političnih karikatur na Gorenjskem so ga tudi pri nas, natančneje v Begunjah, spet zaprli. V času druge svetovne vojne je bil v Celovcu, kasneje so ga deportirali na Madžarsko, od koder se je vrnil v rodno Prekmurje.
Po vojni je bil zelo aktiven in ustvarjalen, saj je tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem priredil več samostojnih razstav svojih karikatur in risb, med drugim leta 1938, 1941 in 1965 tudi v Murski Soboti. Umrl je leta 1963 v Opatiji, pokopan pa je v Murski Soboti.
Prepotoval je tri kontinente in dvaindvajset držav ter ob tem narisal več kot osemdeset tisoč karikatur, izmed katerih 200 listov hrani Pomurski muzej Murska Sobota.

Leta 2024 je kustosinja v Pomurskem muzeju Murska Sobota Tamara Andrejek pripravila razstavo Kondorjevih karikatur v Hannovru, v tamkajšnjem muzeju Wilhelm Busch – Deutsches Museum für Karikatur und Zeichenkunst.

Viri in literatura

Liška, J. Srečanje s karikaturistom Ladislavom Kondorjem. Mladi Prekmurec, 1938, let. 3-4, str. 47-51.
Retrospektivna razstava karikatur Ladislava Kondorja. Murska Sobota: Pokrajinski muzej, 1965, dec. 1965. – jan. 1966. str. 12.
Obal, F. Likovno življenje med vojnama v Prekmurju. Kulturni odsevi: priloga Vestnika, 1987, str. 14-15.
Baboš Logar, B. Ladislav Kondor – največji soboški svetovljan. Pén: Vestnikov mesečnik, 2005 (24. november), št. 129, str. 8.
Balažic, J. Predivo za zgodbo. Pén: Vestnikov mesečnik, 2005 (24. november), št. 129, str. 9.
Rituper, J. Kondor (iz knjige Slike prašnega mesta). Pén: Vestnikov mesečnik, 2005 (24. november), št. 129, str. 9.
Čačinovič, R. Čistokrvni karikaturist. Pén: Vestnikov mesečnik, 2005 (24. november), št. 129, str. 8.
Andrejek, T. Karikature Ladislava Kondorja: katalog. Murska Sobota: Pomurski muzej, 2015.

Avtor/-ica gesla: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
Datum prvega vnosa: 4. 12. 2015 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Jožef Papp. Ladislav KONDOR. (1901-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 27. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ladislav-kondor/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Daniel BRKIČ

19. februar 1959
Pastor evangelijske cerkve v Novem mestu.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Edvard VOLČIČ

10. december 1858–22. november 1911
Ukvarjal se je s slovensko pravno terminologijo in prevajal pomembnejših avstrijske zakone. Deloval je tudi v kulturnih in narodnih organizacijah.
Datum vnosa: 9. 12. 2016

Jože ŽERJAL

10. avgust 1916–januar 1997
Jože Žerjal je bil fotografski mojster, ki je imel samostojno obrt na Jesenicah. Veliko je fotografiral Jesenice za razglednice in drugo propagando.