Napredno iskanje
sl
en hu it sl

KRNIČAR, Ivanka

KRNICAR Ivanka
KRNICAR Ivanka - Foto: Gornjesavski muzej Jesenice

Foto galerija

Rojena:
14. julij 1924, Zgornje Gorje
Umrla:
6. november 1944, Jesenice
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Ivanka Krničar se je rodila kot prva izmed devetih otrok Ivane in Janeza Krničarja. Oče je bil zaposlen v železarni na  Jesenicah in leta 1936 so uspeli postaviti skromno leseno hiško za družinski dom na Poljanah. Ivanka Krničar se je po uspešni osnovni in meščanski šoli zaposlila v železarni na Jesenicah. Od začetka vojne dalje je bila kot mladinska aktivistka vključena v ilegalno delo z aktivisti, kurirji in partizani. V ilegalni trojki je bila z Marino Cundrič-Jež in Milo Potočnik-Barbo. Poročale so o premikih nemške vojske, zbirale sanitetni material, hrano, cigarete in za partizane pomembne podatke, raznašale partizanske letake in pomagale pri sestankih v ilegali. Spomladi leta 1944 je tudi sama odšla v partizane. 6. novembra 1944 so nanjo v svoji večji akciji v Javorniškem Rovtu naleteli Nemci in jo ranili ter zajeli. Ko so izvedeli, da je partizanka, so jo tudi ustrelili. Pri akciji so sodelovali tudi izdajalci iz Jesenic, ki so služili v vrstah gestapovske pomožne policije. Ko so jo ustrelili, je bila stara komaj dvajset let. Njen brat Jože je bil kot kurir ustreljen v začetku leta 1945. V njen spomin je postavljenih več spominskih obeležij.

Spominsko obeležje na Poljanah je izdelal slikar in kipar Evgen Guštin. Spomenik je bil odkrit septembra 1967. Na skali, ki so jo iz jeseniške železarne pripeljali na Poljane, so bila vlita imena padlih borcev NOV (Ivanka Krničar, Jože Krničar, Anica Pretnar, Ivan Trček, Franci Zupan). Črke so vlili livarji iz Železarne Jesenice.
Spomenik padlim v NOV je bil postavljen tudi v Javorniškem Rovtu. Stoji v bližini doma na Pristavi. Avtor leta 1981 odkritega spomenika je akademski kipar Jaka Torkar. Postavljen je v spomin desetim borcem NOB (Anton Štrumfl, Evgen Bizjak, Ivanka Krničar, Jože Zupan, Franc Lipovec, Štefan Demšar, Valentin Klinar, Franc Mežek, Ivan Sršen, Ivan Žvab), ki so padli na tem področju. Gre za betonski steber z imeni padlih in reliefom partizanskega boja.
Spominsko obeležje v spomin na Ivanko Krničar najdemo tudi na mestu v Javorniškem Rovtu, na Pristavi, kjer je bila ustreljena. Gre za spominsko ploščo ob cesti. Na njej je zapisano: “V bližini tega kraja je padla od nemške zasede 6.11.1944 partizanka Ivanka Krničar”.

Po Ivanki Krničar se imenuje dislociran oddelek Vrtca Jesenice na Blejski Dobravi. Na Blejski Dobravi je bil ustanovljen leta 1963 na pobudo sveta krajevne skupnosti. Skupaj z vrtcem je bilo zgrajeno tudi otroško igrišče, namenjeno tudi otrokom, ki niso obiskovali vrtca. Leta 1970 se je vrtec priključil osnovni šoli na Koroški Beli, leta 1981 pa se je priključil Vzgojno varstvenemu zavodu Jesenice. Od leta 2011 je poimenovanje Vrtec Jesenice.

Viri in literatura

B. B. Spomenik padlim v NOB na Pristavi. Železar, 1981, let. 30, št. 20, str. 14.
J. V. Odkritje spominskega obeležja na Pristavi. Železar, 1967, let. 9, št. 38, str. 6.
Konobelj, F.-S. Spomeniki in spominska obeležja revolucije in narodnoosvobodilnega boja v občini Jesenice. Jeseniški zbornik, 1975, št. 3, str. 525-565.
Pagon, A. Srečanje ob osmem marcu. Železar, 1977, št. 11, str. 7.
Spomenik NOB, Javorniški Rovt. 2006. (citirano 04. 05. 2022). Dostopno na naslovu: https://www.europeana.eu/en/item/2058603/object_IPCHS_22097160.

Avtor/-ica gesla: Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice
Datum prvega vnosa: 6. 6. 2022 | Zadnja sprememba: 7. 6. 2022
Nina Jamar. KRNIČAR, Ivanka. (1924-1944). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 27. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/krnicar-ivanka/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

ČERNAČ, Janez

Prizadeval si je za trajnostni razvoj kočevske in slovenske gozdnate krajine in uveljavil sonaravno gospodarjenje z gozdovi.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

BORŠTNIK, Božo

27. december 1889–28. maj 1974
Bil je eden najuglednejših in najnaprednejših novinarjev svojega časa.
Datum vnosa: 6. 6. 2014

GLOBOČNIK, Anton, pl. Sorodolski

20. maj 1825–2. marec 1912
Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je stanoval skupaj z Luko Jeranom (1841-42), pod njegovim vplivom se je navzel idej narodnega gibanja.