Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, kjer je stanoval skupaj z Luko Jeranom (1841-42), pod njegovim vplivom se je navzel idej narodnega gibanja. Na Dunaju je študiral pravo (1844-48). V tem času je začel politično delovati (1848) tudi pod vplivom Cigaleta in Kozlerja, udejstvoval se je v gibanju za politično združitev Slovencev, bil je eden od avtorjev slovenskega narodnega programa, ki je l. 1848 izšel v Novicah. Skupaj s Kozlerjem sta belo-modro-rdečo trobojnico določila kot slovenski znak (na podlagi kranjskega deželnega grba). Na slovanskem shodu v Pragi je skupaj z Vrazom zastopal Slovence. Delal je v sodstvu, v različnih krajih, kot praktikant najprej v Ljubljani, Kranju in v Osjeku, nato kot okrajni sodnik v Stubici na Hrvaškem, bil je okrajni predstojnik v Čakovcu, nato spet v Ljubljani, od l. 1863 je bil okrajni predstojnik v Postojni in prav tu od l. 1867 še okrajni glavar, nato je bil vladni svetnik deželne vlade v Ljubljani (1885-90), za zasluge v uradovanju je dobil plemiški naslov (Sorodolski). Katoliška narodna stranka ga je izvolila za poslanca v državni zbor na Dunaju (1890-96), kjer je stopil v Hohenwartov klub. Bil je član številnih odborov, dokler se ni l. 1896 odrekel mandatu in od l. 1900 pa do smrti živel pri sinu Vladimirju na Dunaju. Pokopan je v Postojni.
Objavljati je začel že zgodaj v Novicah in Cigaletovi Sloveniji, kasneje pa se je posvetil razpravam iz svoje stroke, objavljal pa je tudi posamezne zgodovinske prispevke. Ukvarjal se je predvsem z upravnim pravom, sestavil je seznam pravnih norm, ki so ga uporabljali po vsej Avstriji. Bil je nasprotnik delitve kmečkih posestev in ustanavljanja velikih občin. Bil je dejaven v Muzejskem društvu v Ljubljani, kjer je poskrbel za redne mesečne sestanke z znanstvenimi predavanji, po smrti K. Dežmana je bil tudi njegov predsednik. Kot konservator centralne komisije na Dunaju je narisal arheološki zemljevid Kranjske. Imel je pomembno vlogo pri razvoju šolstva na Postojnskem, z zbiranjem denarja na Dunaju si je prizadeval za gradnjo šol in izboljšanje razmer v šolstvu. Pomembno vlogo je imel tudi pri spodbujanju pogozdovanja Krasa. Bil je upravitelj Postojnske jame in imel je posebne zasluge za razvoj Postojnske jame, skrbel je za njeno reklamo in popularizacijo tudi z organiziranjem jamskih veselic, uvedel je jamsko železnico in električno razsvetljavo v jami. Njegova pobuda je bila ureditev trga in parka pred Jamo, poskrbel je za boljšo cestno povezavo ter drevored med Jamo in mestom Postojno. Njegova posebna zasluga pa je to, da Jama l. 1884 ni postala zasebna last. Bil je častni občan Železnikov, Vipave in Postojne. Odlikovan je bil z viteškim križcem reda Franca Jožefa. Danes je po njem poimenovana osnovna šola v Postojni.
Zur Frage der bäuerlichen Heimstätten, 1884
Ueberblick der Verwaltungs- u. Rechtsgeschichte des Landes Krain, 1888
Index der aelteren und neuen oesterreichische Gesetze und Verordnungen, 1893
Nauk slovénskim županom, kakó jim je délati, kadar opravljajo domačega in izročênega podróćja dolžnósti, 1893
Geschichtliche Uebersicht des oesterreichischen Geld- und Muenzwesenss, 1897
Slovenski bijografski leksikon: 1. zv.: Abraham-Erberg. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1925, str. 219-220.
Enciklopedija Slovenije: 3. zv.: Eg-Hab. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1989, str. 250-251.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: Knjiga 1: od A do L. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 286.
Primorski slovenski biografski leksikon: 5. snopič: Fogar-Grabrian. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1978, str. 427-428.