Rodil se je v Postojni, očetu Antonu in mami Mariji Jaške. Gimnazijo je končal v Ljubljani, nato je študiral medicino najprej v Ljubljani in potem v Zagrebu. Bil je vodja tehnike pri PK KPJ za Slovenijo in l. 1934 je bil aretiran ter dve leti zaprt v Sremski Mitrovici. Pred 2. sv. vojno in med njo je opravljal številne politične funkcije v Komunistični partiji (sekretar OK KPJ za Ljubljano, inštruktor CK KPS, po okupaciji Jugoslavije 1941. je postal sekretar OK KPS za Revirje, nato sekretar PK KPS za Štajersko, po kapitulaciji Italije sekretar OK KPS Grosuplje, nato sekretar oblastnega komiteja KPS za Severno Slovenijo). V političnem delovanju po 2. sv. vojni se je ukvarjal predvsem z gospodarsko problematiko. Bil je guverner Narodne banke Jugoslavije (1951-1953), direktor Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje in državni sekretar za zunanjo trgovino. Med leti 1967-74 je bil predsednik skupščine SRS, 1974-79 predsednik Predsedstva SRS in 1979-84 član Predsedstva SFRJ, v letih 1981-82 njegov predsednik, vodil je tudi zvezno komisijo za pripravo programa ekonomske stabilizacije (1981-83). Objavil je več del s področja družbenoekonomskih odnosov. Bil je častni doktor ljubljanske in mariborske univerze. Prejel je red junaka socialističnega dela in partizansko spomenico 1941. Njegova žena je bila Lidija Šentjurc, političarka in revolucionarka. Bil je nečak pisatelja Alojza Kraigherja in pilota Jurija Kraigherja ter bratranec politika Borisa Kraigherja.
Dela:
Za socialistično samoupravno demokracijo I-II, 1980
Kako iz krize, 1986
Enciklopedija Slovenije: Knj. 5: Kari-Krei. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991, str. 359-360.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: Knjiga 1: od A do L. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 546.
Primorski slovenski biografski leksikon: 8. snopič: Kacin-Križnar. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1982, str. 170-171.