KOVAČ roj. FICHTMÜLLER, Frida

Osnovno šolo je obiskovala v Gradcu, a se je njena družina kmalu preselila v Ljubljano. Oče je izhajal iz Maribora in je bil inženir v takratni Avstro-Ogrski, mati pa je bila po rodu Prekmurka iz Moravec (danes Moravskih Toplic). Po prvi svetovni vojni sta se z materjo zaradi očetove smrti preselili nazaj v Gradec, kjer je mati zgradila gostilno z več stanovanji. V Avstriji je zaključila meščansko šolo, potem pa še dveletno trgovsko šolo. Po končanem izobraževanju je do leta 1927 službovala v Gradcu. Ko se je 1928. leta poročila s prekmurskim evangeličanskim duhovnikom Karlom Kovačem (madž. Kovátsom), se je preselila v Gornje Slaveče na Goričkem v Prekmurju. Tukaj sta živela vse do moževe upokojitve, ko sta se preselila v Maribor, kjer je leta 1996 v 88. letu starosti umrla. Pokopana je ob svojem možu na pokopališču Pobrežje.

Frida Kovač – Fichtmüller je znana predvsem po svojem obširnem literarnem opusu. Napisala je več proznih in dramskih sestavkov, ki se dotikajo versko-vzgojnih in poučnih tem. Spretno jih je vtkala v svoja besedila, ki jih je večinoma objavljala v domačem prekmurskem in tujem verskem časopisju.

Do konca 2. svet. vojne je v nemškem jeziku objavila več besedil v zagrebškem in ljubljanskem evangeličanskem listu Neues Leben (Novo življenje), madžarskem györskem listu Wehr und Waffe (Obramba in orožje), Lichter der Heimat (Luči domovine), Kirche und Volk (Cerkev in narod) in nemškem Pester Loydu.  V prekmurščini je svoje prispevke objavljala v domačem (predvsem evangeličanskem) periodičnem časopisju: Düševnem listu, Evangeličanskih koledarih, Murski krajini,  Mladem Prekmurcu in v madžarščini ter deloma v prekmurščini tiskanemu Muraszombat és Vidéku (Murski Soboti z okolico). Že pred vojno, zlasti pa po njej, je pisala zgodbe in daljša besedila tudi v knjižni slovenščini. Med njena daljša besedila spadata romana Krivda in pokora ter Mati. Prvega je napisala v nemščini, v prekmurskem prevodu pa je izhajal v Düševnem listu med letoma 1935 in 1936. Drugega je napisala že v knjižni slovenščini, izhajal je v Murski krajini med letoma 1936 in 1937.

Bibliografija, objavljena v Evangeličanskem koledarju za leto 1998 (ki pa ni popolna, saj manjka veliko njenih prispevkov v tujem časopisju), šteje 287 enot.