Tita KOVAČ ARTEMIS

Rojena 18. sept. 1930 v Novem mestu (hči Jožeta in Marije Kovač, nečakinja skladatelja Marjana Kozine), umrla 11. mar. 2016 v Topolšici.V Novem mestu je živela do leta 1941, ko sta se z materjo preselili v Ljubljano. V Ljubljani je končala gimnazijo in leta 1956 diplomirala iz kemije na Kemijski fakulteti v Ljubljani, leta 1968 je opravila bibliotekarski izpit. Po diplomi je nekaj let delala kot inženirka kemije v tovarni mila Salvetti v Piranu. V letih 1956-1963 je delala v Kemijskem inštitutu Boris Kidrič v Ljubljani, nato je bila dve leti (1963-1965) knjižničarka na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Od leta 1970 dalje je živela večinoma v Grčiji, kjer je delala kot turistična vodička po Grčiji in Sveti deželi. Kemijski stroki se je avtorica oddolžila z zelo odmevno knjigo Kemiki skozi stoletja (1984). Pisala je tudi radijske igre, scenarije za izobraževalne oddaje pri RTV. Najbolj znana je kot avtorica številnih zgodovinskih romanov o velikih osebnostih in njihovi vlogi v zgodovini. Doslej je v svojih delih obravnavala J. V. Valvasorja (Spomini barona Valvasorja, 1973), Štefana Dečanskega (1974, knjigo je izdala pod psevdonimom Mira Ceti), Žigo Zoisa (Najbogatejši Kranjec, 1979), Janeza Bleiweisa (Slovenski orator, 1990), prvega grškega predsednika Joannisa A. Capodistriasa (Grški feniks, 2003) in ponovno Janeza Vajkarda Valvasorja (Kako je nastala knjiga o deželi Kranjski, 2005). Leta 2000 je objavila knjigo kratke proze Dva tisoč ter tudi prevedla nekaj del: Kemijo Toma Leadbetterja Cottrella (1967) in Materino ljubezen Jorgosa Maniotisa (1987). Leta 1984 je prejela Levstikovo nagrado, leta 1990 je postala častna občanka Občine Novo mesto.