Osnovno šolo je obiskovala v Lescah in Radovljici. Šolanje je nadaljevala na Srednji ekonomski šoli v Kranju. Od leta 1966 dalje do upokojitve je bila zaposlena v komercialnem sektorju Verige Lesce.
Že v šolskih letih je v njej tlela pisateljska žilica. Leta 1970 je začela objavljati krajše sestavke v različnih revijah. Od januarja do aprila 1989 je za Večer pisala podlistek Izza delovne mize, ki je opisoval imaginarni delovni kolektiv in odnose v njem. Napisala je več knjižnih del in sodelovala pri zbirki pripovedi Zlata lestev do nebes ter v zbornikih ljudskih piscev upokojencev Slovenije. Tematika njenega pisanja je zelo pisana. V reviji Vzajemna je objavljala intervjuje z zanimivimi posamezniki iz vse Slovenije, v Ognjišču in Družini so njeni prispevki versko obarvani. Zelo uživa v predstavljanju občanov Radovljice v Deželnih novicah, saj meni, da je vsak človek enkraten, poseben in ima svojo zgodbo. V Lescah skoraj ne mine dogodek, da o njem v lokalno glasilo ne bi napisala nekaj vrstic. Poleg tega običajno prispevek opremi tudi z lastnimi fotografijami. Objavljala je še v Planinskem vestniku, Družinski pratiki, Poštnih razgledih itd. Njeni prispevki odražajo njeno veliko poznavanje razmer in vpetost v dogajanje v kraju. Rada piše tudi doživljajske črtice, potopisne reportaže s potovanj.
Poti v znano, 1984
Preprosto je najlepše, 1990
Majhna sem bila, 2001
Blizu in daleč, 2021
Planinske …, 2022
Muškatni vrh, 2023
Ljubi, ne ljubi, 2024
Plaketa Krajevne skupnosti Lesce (2015)
Literarni utrinki – Ivanka Korošec (videoposnetek)
Ljudje se kar sami od sebe spravijo na papir (intervju v Deželnih novicah, 4. marec 2022, str. 10)
Zgodbe iz Haloz je prepletla v roman (članek v Gorenjskem glasu, 14. julija 2023, str. 16)
Korošec, I. RE: Obrazi slovenskih pokrajin. (elektronska pošta). Sporočilo za: Katarino Perger. 12. 5. 2021 (citirano 17. 5. 2021). Osebno sporočilo.
Lavrenčak, G. Leški kdo je kdo. (citirano 17. 5. 2021). Dostopno na naslovu: http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/LE%C5%A0KI%20KDO%20JE%20KDO.pdf.
