Konstantin TANDLER

Njegov oče je bil novomeški tiskar in knjigarnar Henrik Tandler, mati pa Marija, roj. Wirth. Ko je postal polnoleten, je polagoma prevzel vse posle v tiskarni in knjigarni, ki jo je po očetovi smrti leta 1836 vodila mati. Od leta 1842 je bil Konstantin ob materi poslovodja podjetja, od leta 1848 pa se na tiskih pojavlja le še njegovo ime. Leta 1854 se je Marija odpovedala tiskarski obrti v sinovo korist.

Iz tega obdobja je nedvomno najpomembnejši tisk Tandlerjeve tiskarne v slovenskem duhu, a zaradi tedanjih razmer v nemškem jeziku pisan časopis Sloweniens Blatt (Slovenski list) iz leta 1848. List je bil osnovan na pobudo vodje slovenskega gibanja v letu pomladi narodov, pravnika Jožefa Rosine, pisal in urejal pa ga je narodnozavedni uradnik Fran Pollak. Izhajal je od 4. julija do 29. decembra 1848. Imel je manjšo prilogo v slovenščini, kot tiskarja pa sta zadpisana Marija Tandler in sin.

Konstantin se je kasneje vedno bolj posvečal trgovini s knjigami in papirjem. Bolj kot tiskar in knjigarnar je bil pomemben kot knjižničar, saj je v svoji knjigarni osnoval prvo izposojevalnico knjig v Novem mestu. Še pred ustanovitvijo knjižnice Narodne čitalnice leta 1865 je v knjigarni na današnjem Glavnem trgu 26, katere lastnica je bila njegova žena Anatolija, izposojal nemške in slovenske knjige. S tem je knjigarna postala pomemben kulturni dejavnik v Novem mestu.

Zadnji Konstantinov tisk naj bi bila smrtna obsodba (Todesurtheil), novomeškega okrožnega sodišča. Ne gre za sodni obrazec, ampak za priložnostni tisk ob dogodkih, ki so vznemirili dolenjsko javnost ob zadnjem javnem obešanju na Kranjskem, ki je bilo v Novem mestu leta 1865. Tega leta je Konstantin prodal hišo, v kateri je bila knjigarna, trgovcu Oblaku, dejavnost pa prepustil mlajšemu bratu Frideriku Tandlerju in se preselil v avstrijski Gradec, kjer je bil uspešen knjigarnar.