KOLBEK, Sebastijan

Izhajal je iz vasi Medija zahodno od Izlak. Posest je imel tudi na Knežjem potu pri vasi Sava, vzhodno od Litije. Kot novomeški prošt je nasledil leta 1526 umrlega Jakoba Nikolaja. Kolbek je bil vsaj do leta 1551 arhidiakon za Dolenjsko. Deloma je bival v Novem mestu, deloma na Dunaju, od koder je usmerjal gospodarjenje kapitlja. To je bil burni čas turških vpadov, vojne in posledično vojnih dajatev, ki kapitlja nikakor niso obšle. Videti je, da je v prvem obdobju proštovanja Kolbek deloval dokaj spravno z okoliškimi posestniki glede dajatev kapitlju. Uredil je upravljanje kapiteljskega premoženja znotraj kolegija. S poslabšanjem splošnih razmer pa je bil prošt primoran za davke in posojila nadvojvodi Ferdinandu I. za vojno proti Turkom zastaviti del kapiteljske posesti in leta 1542 prodati cerkvene dragotine ter si denar tudi izposoditi. Zahtev pa ni bilo konec, tako da se je kapitelj znašel v šibki kreditni sposobnosti.

O Kolbekovem nazorskem prepričanju glede reformacije in prenovi katoliške cerkve v luči tridentinskega koncila ne vemo veliko. Kako je prošt gledal na protestantizem, bi lahko delno odgovorilo imenovanje kanonika iz Ljubljane za dekana novomeškega kapitlja leta 1543, ki je simpatiziral z idejami luteranstva.

Dobri odnosi med Novomeščani in kapitljem so se s pričo zaostrovanja okoliščin poslabševali. Turki so leta 1547 Novo mesto kar dvakrat oblegali. Da je kapitelj prispeval tudi za obrambo na krajevni ravni, je moral leta 1550 posredovati sam kralj Ferdinand in prošt se je moral ponovno zadolžiti. Umrl je leta 1557.