Župnikoval je na ugledni prafari sv. Martina v Ponikvi na Štajerskem, kjer je nasledil kasnejšega prvega novomeškega prošta Jakoba Auerspergerja. Že kot mladenič je Nikolaj poromal v Jeruzalem. V svoji župniji je podpiral utrjevanje obrambe proti Turkom. Svoj čas mu je bilo v fari podrejenih pet vikarjev.
Nikolaj je eden izmed prvih pobudnikov ustanovitve kolegiatnega kapitlja v Novem mestu ter s strani cesarja Friderika III. prvi med Novomeščanom priporočenimi člani prihodnjega kapitlja. Pritrdil je priključitvi (inkorporaciji) poniške župnije k novoustanovljenemu kolegiatnemu kapitlju. V začetku leta 1496 je ob slovesnem imenovanju kanonikov kolegija kapitlja postal njihov prvi dekan. Leta 1522 je prevzel proštijo, pri čemer bi lahko ostal le dekan in upravitelj kapitlja, ker se listina, ki bi dokazovala njegovo umestitev za prošta, ni ohranila. V letu smrti Jakoba Nikolaja (1526) je kapitelj v skrbi za svoje premoženje sestavil urbar, ki pa je ohranjen.
Baraga, F. Kapiteljski arhiv Novo mesto: regesti listin in popisov gradiva. Ljubljana: Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 1995, str. 20, 97, 101, 105–106. Acta ecclesiastica Sloveniae, (Knj. 17).
Dolinar, F. M. Prošti novomeškega kapitlja: 1493–1993. Novo mesto: Dolenjska založba, 1993, str. 20–21.
Preinfalk, M. Auerspergi: po sledeh mogočnega tura. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2005, str. 58.
Santonino, P. Popotni dnevniki. Celovec, Dunaj, Ljubljana: Mohorjeva družba, 1991, str. 87–88.
Vrhovec, I. Zgodovina Novega mesta. Ljubljana: Matica slovenska, 1891, str. 200, 220.