KOČEVAR, Štefan

Po gimnaziji v Mariboru je šolanje nadaljeval v Gradcu, na liceju leta 1829 dokončal filozofijo, leta 1834 pa na Dunaju medicino. Služboval je v Celju in Podčetrtku, po letu 1851 pa se je v Celju za stalno naselil.

Že v času študija v Gradcu se je opredelil za slovenstvo, vzdrževal stike z Matjašičem, Miklošičem in Cafom, postal pa tudi velik prijatelj Stanka Vraza in njegovega ilirizma.
V prelomnem obdobju okrog leta 1848 si je prizadeval za tesnejšo povezavo med Slovenci in Hrvati, kot slovenski predstavnik je sodeloval na novem hrvaško-dalmatinsko-slavonskem saboru, vendar brez večjega uspeha.

V svojem celjskem obdobju je postal osrednja osebnost slovenskega nacionalnega gibanja v mestu in širši okolici ter glavni pobudnik za ustanovitev Narodne čitalnice (1862). Do leta 1875 ji je tudi predsedoval.

Kot vplivna javna osebnost je leta 1867 pripravil niz sestankov, ki so se jih udeležili vsi vidnejši slovenski štajerski politiki: Dominkuš, Hermann, Razlag, Sernec, Vošnjak itd. Hoteli so ustanoviti slovenski politični časnik in društvo. Oboje je z zamikom uspelo; leto kasneje v Mariboru nastane časopis Slovenski narod, Slovensko politično društvo pa leta 1882. Svoje politične poglede in izkušnje je objavljal v Celjskih novinah.

Uspešen je bil tudi na strokovnem področju. Napisal je priročnik Slovenska mati, ki govori o pravilnem ravnanju z nosečnicami, porodnicami in dojenčki, prizadeval pa si je tudi za ustanovitev zdravniškega društva za Spodnjo Štajersko.