Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Mile KLOPČIČ

KLOPČIČ Mile
Foto: Vir: Zadravec, F.: Sto slovenskih pesnikov, Ljubljana 2004

Foto galerija

Rojen:
16. november 1905, L´Hopital, Francija
Umrl:
19. marec 1984, Ljubljana, Slovenija
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Življenjepis

Rodil se je v Franciji, v Zagorje pa se je družina priselila, ko je bil star štiri leta. V Zagorju je preživel svoje otroštvo, nato je obiskoval učiteljišče v Ljubljani, ki ga ni dokončal.

Od leta 1920 je bil član Društva študentov-komunistov in bil zaradi svoje komunistične dejavnosti pogosto v preiskovalnem zaporu. Zaradi sodelovanja v Knjigi drugova, antologiji južnoslovanske družbeno angažirane lirike (1929), je bil leta 1930 obtožen in potem oproščen na procesu v Kikindi. Leta 1943 je odšel v partizane. Na osvobojenem ozemlju je bil član propagandnega odseka IO OF in agitpropa CK, dramaturg SNG v Črnomlju in načelnik oddelka za kulturo pri predsedstvu SNOS (1944-45). Je avtor enodejanke Mati, ki je bila uprizorjena pred zborom odposlancev slovenskega naroda v Kočevju.

Po vojni je bil ravnatelj Slovenskega knjižnega zavoda (1949-1952), ravnatelj Drame SNG v Ljubljani (1952-1955), od leta 1955 znanstveni sodelavec in v letih 1957-1961 znanstveni svetnik pri SAZU.

Njegova mladostna zbirka Plamteči okovi spada v aktivistično ali družbeno angažirano različico ekspresionizma, naslednja zbirka Preproste pesmi kaže odločilni premik v socialni realizem. Nekatere pesmi iz te zbirke sodijo v vrh slovenske družbeno angažirane lirike med vojnama (Drejčnik Andrej govori, Mary se predstavi …). V partizanih je napisal tudi enodejanko Mati, predvsem po 2. svetovni vojni pa je tudi ogromno prevajal (M. J. Lermontov, H. Heine, A. S. Puškin, B. Brecht).

Za svoje delo je prejel Prešernovo (1951, 1961) in Sovretovo nagrado (1964, 1975) ter nagrado Avnoj (1970).

Dela

Pesniški zbirki:
Plamteči okovi, 1924
Preproste pesmi, 1934

Enodejanka:
Mati, 1944

Prevodi del:
(avtorji: M. J. Lermontov, H. Heine, A. S. Puškin, I. A. Krilov, B. Brecht …)

Nagrade
  • Prešernova nagrada, 1951, 1961
  • Sovretova nagrada, 1964, 1975
  • nagrada Avnoj, 1970
Viri in literatura

Bitka, kakor življenje dolga: pričevanja o revolucionarnem in osvobodilnem boju Slovencev, Ljubljana 1978, str. 59
Enciklopedija Slovenije, Ljubljana 1991
Osebnosti, Ljubljana 2008
Slovenika: slovenska nacionalna enciklopedija, Ljubljana 2011

Avtor/-ica gesla: Urška Kurež, Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi
Datum prvega vnosa: 5. 3. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Urška Kurež. Mile KLOPČIČ. (1905-1984). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 18. 5. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mile-klopcic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Franc FERLIN

14. november 1957
Ukvarja se z gozdarsko politiko in izobraževanjem za trajnostno in sonaravno gospodarjenje z gozdovi. Je mednarodni strokovnjak za gozdarsko politiko.
Datum vnosa: 30. 9. 2009

Avgust BUKOVEC

22. september 1878–22. november 1965
Štejejo ga za pobudnika slovenskega čebelarskega muzeja. Bil je med ustanovitelji Hortikulturnega društva Slovenije.
Datum vnosa: 28. 10. 2025

Miran CIZELJ

8. maj 1915–18. januar 1944
Pomemben slovenski športnik v desetletju pred 2. sv. vojno, padel je v partizanih.