Ljudsko šolo je obiskoval v Trnovem (sedaj del Ilirske Bistrice), gimnazijo na Reki, gozdarsko šolo pa je končal v Postojni. Pred drugo svetovno vojno je služboval na posestvu rodbine Schönburg-Waldenburg v snežniških gozdovih, med vojno v revirju Mašun, po vojni pa ga je pot kot upravitelja gozdnih uprav vodila v Trnovski gozd na Javornike in Snežnik. Nazadnje je do upokojitve leta 1969 opravljal delo referenta za gozdarstvo na občini Ilirska Bistrica.
Njegovo delo je tesno povezano s povojno organizacijo gozdarstva na Primorskem. Aktivno je sodeloval pri iskanju novih sodobnejših konceptov gospodarjenja z gozdovi. Veliko njegovih strokovnih zapisov je bilo objavljeno v strokovnih revijah s področja gozdarstva.
Ljubiteljsko se je ukvarjal tudi z raziskovanjem preteklosti snežniških gozdov. Leta 1970 je napisal knjigo Zgodovinski paberki o srednjeveških gradovih ob zgornjem toku Velike vode in nekaterih drugih bližnjih gradovih.
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se začne drugo obdobje njegovega delovanja, ki je vezano na hortikulturo in urejanje parkovnih površin v Ilirski Bistrici. Po njegovi zaslugi je nekdanje mestno smetišče spremenil v novi botanični in hortikulturni mestni park, ki je izredno bogat po svoji biotski pestrosti, saj obsega 110 različnih rastlinskih vrst. Ob robu parka je dodatno uredil še vodne površine (ribnik z otočkom, mostički, lokvanji in obvodno vegetacijo). Po končani ureditvi ni bilo dovolj sredstev za nadaljnje urejanje in vzdrževanje parka, zato je le ta začel propadati. V letu 2011 se je začela njegova obnova.
Na njegovo pobudo so leta 1967 v Ilirski Bistrici med prvimi v Sloveniji ustanovili Hortikulturno društvo Vrtnica. Kot dolgoleten tajnik je bil ves čas gonilna sila društva, njegova zagnanost in skrb za zelene površine pa je postala splošno znana, saj je prepričal tudi odgovorne ljudi v bistriških tovarnah, da so začeli hortikulturno urejati tovarniška dvorišča.
Za svoje delo je Kindler je prejel več strokovnih priznanj, med drugim tudi Zlati znak Republike Slovenije za delo na področju gozdarstva ter najvišje priznanje, ki ga podeljuje občina Ilirska Bistrica »Plaketo 4. junij«. Bil je častni član Zveza hortikulturnih društev Slovenije, Zveze društev lesarstva in gozdarstva Slovenije ter Društva za krajevno zgodovino Ilirska Bistrica.
Zgodovinski paberki, 1970
1. Šajn, Tomo: Pionir hortikulture, ljubitelj gozdov. V: Primorske novice, 24. maj 2012, leto 66, št. 118, str. 10.
2. Dekleva, Vitomir: Stoletnica rojstva Viljema Kindlerja. V: Bistriški odmevi, dec. 2012, št. 43, str. 6-7.
3. Primorski slovenski biografski leksikon. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1974-1994.
4. Sprehod z besedo in sliko skozi 110 let turistične društvene dejavnosti na Bistriškem: 1898-2008. Ilirska Bistrica: Turistično društvo, 2008.