iz Loke (ANDREAS von Lack; ANDREAS de Lok) ANDREJ

France Planina v svojem članku o študentih iz Škofje Loke, ki so bili vpisani na dunajsko univerzo, navaja, da se je Andrej iz Loke tja vpisal leta 1383. Arhivskih zapisov, ki bi potrjevali kraj in čas rojstva mojstra Andreja no, vendar se trokovnjaki po proučevanju njegovih podpisnih plošč in mojstrskih znamenj, ki jih je vzidal v nekatere svoje cerkve, strinjajo, da gre pri kraju za Škofjo Loko. Njegova najstarejša plošča je vzidana v steno cerkve sv. Brikcija na Volarjih pri Tolminu, kjer je leta 1475 dozidal prezbiterij. Ne vemo, ali je bilo to delo tudi njegovo najstarejše delo, je pa vsekakor prvo datirano. Po navajanjih Emilijana Cevca obstaja velika verjetnost, da je prezbiterij pokopališke cerkve sv. Križa na Sedlu pri Breginju še starejše Andrejevo delo, vendar zaradi manjkajoče letnice na njegovem mojstrskem znamenju tega ugibanja ne moremo povsem potrditi. V tej cerkvi se pripisuje mojstru tudi zidavo ladje. Medtem, ko je na znamenju na volarski cerkvi podpisan sam, je na drugih ploščah predvidoma vklesano tudi ime pomočnika klesarja Jakoba. Znamenje na cerkvici sv. Ivana v Čele v Landarski jami (San Giovanni d’Antro) nosi letnico 1477, istega leta naj bi dozidal tudi cerkvi sv. Janeza Krstnika v Porčinju (Porzus) in v Briščah (Brischis); ker je bila cekrev v Briščah Barokizirana, je od Andrejevega dela ostalo le še mojstrsko znamenje. Datumsko najmlajšo ploščo najdemo vzidano v Plečnikovi cerkvi Marijinega obiskanja na Ponikvah na Šentviški planoti; na žalost manjka tu zadnja številka letnice 148. Viri navajajo, da se je v osemdesetih letih 15. stoletja za mojstrom Andrejem iz Loke izgubila vsakršna sled.
Stavbarski mojster naj bi izhajal iz goriško-gorenjske poznogotske stavbne tradicije, za katerega je značilen predvsem mrežasti in zvezdnati obok. Figuracijo skulpturnih elementov povzema po kraški klesarski tradiciji.