KERT, Zlata

Po končani mariborski Klasični gimnaziji je odšla v Ljubljano, kjer je na Filozofski fakulteti študirala italijanski in francoski jezik s književnostjo. Štipendija ljubljanskega univerzitetnega sveta ji je leta 1960 omogočila pol leta trajajoč študij v Franciji. Po vrnitvi v Ljubljano je diplomirala iz francoskega jezika s književnostjo. Svojo poklicno pot je pričela leta 1961 kot profesorica francoščine na ravenski gimnaziji. Gimnazijsko poučevanje je leta 1964 zamenjala z delom prevajalke v Tovarni avtomobilov Maribor. Potek njene karierne poti se je bistveno spremenil leta 1967, ko je bila izbrana na razpisu za delovno mesto referentke v novoustanovljeni matični službi takratne Študijske knjižnice. Tega leta je predhodnica današnje Univerzitetne knjižnice Maribor prevzela reorganizacijo knjižnične mreže v mariborski občini. Pri načrtovanju razvoja splošnega knjižničarstva v Mariboru je posledično sodelovala tudi Zlata Kert. Svojega dela se je lotila zelo sistematično in z veliko mero zagnanosti. Popisala je vse obstoječe knjižnice v občini in jih spodbujala k delu. Skrbela je za urejanje prostorske problematike posameznih knjižnic, pripravila načrt prenove društvenih knjižnic in ustanovila potujočo knjižnico. Skupaj z ostalimi mariborskimi knjižničarji je tako vizionarsko zastavila načrt, ki je v razmeroma kratkem času popolnoma spremenil mariborsko splošnoizobraževalno knjižničarstvo in privedel do nastanka Mariborske knjižnice. Naslednja postojanka na njeni bibliotekarski poti, ki jo je vseskozi preživela v Študijski knjižnici, je bil oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva. V oddelek, katerega je prevzela konec leta 1970, je vnesla vrsto sprememb, tudi tehničnih. Mnoge izmed njenih so se pozneje uresničile v delovanju Univerzitetne knjižnice Maribor. Skrbela je za tesno sodelovanje z drugimi oddelki knjižnice, predvsem z oddelkom za delo z uporabniki in z oddelkom za obdelavo knjižničnega gradiva. Skrbno je izbirala strokovno, znanstveno in študijsko literaturo in pri izboru upoštevala potrebe posameznih knjižnic znotraj univerze. Skupaj z Bredo Filo pa je sodelovala pri pripravi raziskovalne naloge Problemi informacij družbenih ved v knjižnicah in NATIS v Sloveniji. Zanjo je prispevala predvsem uvodni del, v katerem je opisala nastanek in pomen Unescovega program NATIS.
V svojem skoraj 15 let trajajočem delu v Študijski knjižnici je postala strokovnjakinja za oblikovanje znanstvenih fondov v univerznih knjižnicah, za racionalizacijo knjižničnega poslovanja, za vključevanje slovenskega knjižničarstva v mednarodne sisteme in za posebna področja knjižničarstva. Z obiski uglednih svetovnih knjižnic in študijem tuje strokovne literature si je pridobila znanje, ki ga je spretno uvajala v prenovo univerznega knjižničarstva v Mariboru. Pridobljeno znanje ji je bilo v veliko pomoč tudi pri vodenju komisije za knjižnično-dokumentacijsko-informacijski sistem Univerze v Mariboru, ki je bil ustanovljen leta 1977.
Napisala je vrsto znanstvenih in strokovnih sestavkov in bila dejavna v številnih stanovskih organizacijah. Med drugim je v 70. letih 20. stoletja kar dvakrat prevzela vodenje Društva bibliotekarjev Maribor. O pomenu in vlogi knjižničarstva je nenehno ozaveščala tako strokovno kot širšo javnost. Sodelovala je na številnih radijskih predavanjih in strokovnih zborovanjih, prirejala je tečaje za ljudske knjižničarje in v domači knjižnici sodelovala pri pripravi knjižnih razstav.