Ljudsko šolo je obiskoval doma in v Ljubljani. Realko je obiskoval v Ljubljani.
Nato je bil enoletni prostovoljec v Trbižu in Beljaku, kasneje pripravnik za orožniškega oficirja, nazadnje železniški uradnik v Trstu.
Med prvo svetovno vojno je bil do marca 1919 vodja planinskega vojaškega oddelka na Karavankah, po končani prvi vojni spet železniški uradnik, najprej v Bosenskem Brodu, nato v Zagrebu.
Leta 1922 se je upokojil. Posvetil se je pisanju. Pesmi in novele je pisal že kot dijak, pozneje je objavljal v Edinosti, Ženskem svetu, Jutru, Domovini, Razgledu, Življenju in svetu in drugod. Kot »lovski pisatelj« je sodeloval najprej pri Weidmannsheilu, nato pa od prvega letnika naprej pri Lovcu.
Pogrešan je od jeseni leta 1943 dalje.
Slovenski biografski leksikon, 1. zvezek, Ljubljana 1925-32
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
