Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Jožefa – sestra Krizina BOJANC

Portret - Jožefa - sestra Krizina BOJANC
Rojena:
14. maj 1885, Zbure
Umrla:
15. december 1941, pri Goraždu, Bosna in Hercegovina
Poklici in dejavnosti:
Leksikon:
Življenjepis

R. 14. maja 1885 v Zburah, u. 15. decembra 1941. Mučenka za čast, nedotakljivost in posvečenost telesa ter kandidatka za proglasitev med blažene v katoliški cerkvi. L. 1921 je vstopila v samostan reda Hčere božje ljubezni. Ob začetku 2. svet. vojne so samostan na Palah blizu Sarajeva, kjer je živela s. Krizina, izropali in požgali četniki, s. Krizino pa skupaj s še štirimi sestrami v hudem mrazu odgnali v 65 km oddaljeni Goražde, kjer naj bi delale v vojaški bolnišnici. Med potjo so najstarejšo sestro ubili, z drugimi pa so se hoteli ob prihodu na cilj še malo pozabavati. Sestre so za vsako ceno hotele ohraniti svojo čast, zato so poskakale skozi okno. Pri padcu so se poškodovale, vendar pa ostale žive. Besni četniki so jih nato pokončali z meči in noži in pustili ležati trupla brez zgornjih oblačil en dan na obali Drine, nato pa jih je grobar zmetal v reko. S sestrami, med katerimi je bila poleg s. Krizine tudi s. Antonija Fabjan (1907-1941) iz Malega Lipja, je del poti prehodil tudi pisatelj Fran Ksaver Meško, ki je kot izgnanec živel v samostanu na Palah in dogajanje v tistem času opisal v svojem delu V četniškem ujetništvu.

Viri in literatura
  • Šmarjeta in Bela Cerkev skozi stoletja: Vršenje časa okrog zgodovinskega Vinjega vrha v občini Šmarješke Toplice, str. 370-371.
Avtor/-ica gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Karel Bačer. Jožefa – sestra Krizina BOJANC. (1885-1941). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 11. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jozefa-sestra-krizina-bojanc/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 28. 5. 2014

Urška (Uršula) FERLIGOJ

16. stoletje–16. stoletje
Poguma pastirica, ki je stala za svojim videnjem Marije z Jezusom. Na kraju videnja še danes stoji znamenito svetišče Sveta Gora.
Datum vnosa: 6. 11. 2019

Filip KODERMAN

1. april 1834–17. september 1916
Ljudsko šolo je obiskoval v Sv. Lovrencu. Med letoma 1850−1852 je obiskoval učiteljišče v Mariboru in nato služboval kot učitelj v domačem Sv. Lovr...
Datum vnosa: 25. 9. 2009

Ignacij PINTAR

26. julij 1776–17. september 1835
Prenovil in razširil je porodnišnico v Ljubljani. Zavzemal se je za porodništvo kot javno zdravstveno službo.