Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Jožef ŽLAUS

ŽLAUS Jožef
Foto: Jože Žlaus. Avtor fotografije: Matjaž Jambriško. Vir: Arhiv Občine Vojnik

Foto galerija

Rojen:
12. marec 1953, Globoče (občina Vojnik)
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Osnovno šolo je obiskoval na Frankolovem, gimnazijo v Želimljah pri Ljubljani in leta 1972 maturiral.

Že v gimnazijskih letih se je posvečal igranju kitare in prav to ga je leta 1984 zaneslo na profesionalno glasbeno pot v Švico, Nemčijo in na Finsko. V prostem času je zlasti v Švici zahajal v galerije in se navduševal nad mojstri klasične likovne umetnosti. Po končani profesionalni glasbeni poti si je doma v Globočah ustvaril galerijo Piros in se posvetil iskanju lastnega likovnega izraza, predvsem v grafiki. Ostal je tudi zvest glasbi in kot neprofesionalni glasbenik sodeloval v različnih ansamblih. Leta 1994 je ustanovil ansambel Vesele Štajerke, to je bila prva dekliška skupina v Sloveniji. Z njimi je prepotoval lep kos Evrope, gostoval v Kanadi, ZDA, na Sejšelih in v Avstraliji. Kot nemirni duh je razvijal svojo umetniško pot in se vključeval v kulturni in turistični utrip v občini Vojnik in po celi Sloveniji. Zadnjih 10 let se posveča predvsem ljudski glasbi (Joškova banda in Kitarakon), češki kulturi (zlasti pravljičarki in pisateljici Boženi Nemcovi in njenim sodobnikom) in znamenitim pisateljem, pesnikom in umetnikom, ki so živeli in ustvarjali na celjskem področju. Vodi številne delavnice po šolah in društvih ter sodeluje na razstavah. Celotno njegovo delo temelji na skrbi za ohranjanje kulturne dediščine in sodelovanja s Češko.

Prejel je nekaj pomembnih priznanj: na Češkem je leta 2017 za širjenje češke literature v Sloveniji prejel priznanje mesta Česka Skalice, leta 2018 pa so bile njegove jaslice izbrane med 100 najlepših sveta in razstavljene v Vatikanu. Je tudi prejemnik prvega priznanja za življenjsko delo na področju kulture v Občini Vojnik (2016) in prejemnik bronastega vojniškega grba (2006).

Jožef Žlaus je izdal nekaj kratkih knjižnih del iz domačega okolja, ki jih je bogato ilustriral. Pripravil je tudi številne razstave, med njimi razstavo pastelnih slik Jurij Vodovnik – podobe njegovega življenja.

Dela

Knjige:

  • Turki na Dednem Vrhu, 2013
  • Zgodbe gradov in graščin na Vojniškem, 2013
  • Utihnil je ropot mlinov in žag na Tesnici, 2017
  • Jurij Vodovnik: Podobe iz njegovega življenja, 2019
  • Ljudska pesem še živi, 2019

Grafični opus, ki obsega več ciklusov (izbor):

  • Lepote Slovenije
  • Kartuzija Žiče
  • Celje nekoč in danes
  • ciklus grafik po škarjerezih Doroteje Hauser
  • ciklus pastelnih risb o Juriju Vodovniku
  • o češki pisateljici in pravljičarki Boženi Nemcovi

Ilustracije za več kot 15 knjig različnih avtorjev.

Nagrade

Nagrade in priznanja (izbor):

  • priznanje za življenjsko delo na področju kulture v Občini Vojnik, 2016
  • bronasti vojniški grb, 2006
Viri in literatura

M. Jurgec: Jože Žlaus – vsestranski umetnik z občutljivo dušo, v: Ogledalo, 2006, št. 55, str. 68–69
M. Marot: Zaljubljen v grafiko, tisk in glasbo: Jože Žlaus, glasbenik, zbiralec starin in oče Veselih Štajerk, v: Večer, 2004, št. 24, str. 16
Arhiv Občine Vojnik

Avtor/-ica gesla: Lea Sreš, objavil/-a: Osrednja knjižnica Celje
Datum prvega vnosa: 17. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Lea Sreš. Jožef ŽLAUS. (1953-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 13. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jozef-zlaus/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 13. 6. 2016

Stanislav ZEBEC

Po končani osnovni šoli je obiskoval Srednjo tehniško šolo na Ptuju, nato se je vpisal na študij strojništva na takratni Tehniški fakulteti v Marib...
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Fran ŠUKLJE

24. oktober 1849–18. avgust 1935
Bil je deželni poslanec v Ljubljani in državni poslanec na Dunaju. Po razkolu v liberalnem taboru je postal vodja zmernejše struje t.i. elastikarjev.
Datum vnosa: 15. 12. 2021

Anton KLASINC

31. maj 1908–13. junij 1979
Klasični filolog, profesor in prvi ravnatelj ptujskega arhiva