Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Jože TIRAN

TIRAN, Jože
Sto slovenskih dramskih umetnikov 2001, str. 122.

Foto galerija

Rojen:
10. januar 1920
Umrl:
20. marec 1965
Poklici in dejavnosti:
Leksikon:
Življenjepis

R. 10. jan. 1920 v Ljubljani, u. 20. mar. 1965 v Babni Gori pri Polhovem Gradcu, pok. v Dvoru. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in obenem študiral solo petje ter dramsko igro pri prof. Šestu. L. 1941 se je vključil v OF, bil v italijanski internaciji in l. 1943 kot prvi slovenski igralec odšel v partizane. L. 1944 je postal član SNG na osvobojenem ozemlju. Po vojni je bil igralec in lektor v SNG v Trstu, nato igralec in režiser v ljubljanski Drami, leta 1949 pa je postal ravnatelj Mestnega gledališča ljubljanskega. Že pred vojno je pokazal lep igralski in režiserski talent, zlasti pa recitacijski dar. Odigral je vrsto dramskih vlog in razvil pri nas predstave dotlej malo gojene zvrsti umetniške pripovedi, s katero si je pridobil največ priznanj. Leta 1963 je bil izvoljen za poslanca v skupščino SRS. Za umetniško pripoved Cankarjeve Bele krizanteme je l. 1950 prejel Prešernovo nagrado.

Viri in literatura
  • ES 13, str. 255.
  • SBL IV, str. 89.
  • Sto slovenskih dramskih umetnikov 2001, str. 122-123 – s slikama.
Avtor/-ica gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Karel Bačer. Jože TIRAN. (1920-1965). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 25. 9. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/joze-tiran/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 23. 12. 2020

Alojz ŠTEINER

Ena najvidnejših osebnosti iz Pomurja med osamosvajanjem Slovenije
Datum vnosa: 31. 1. 2022

Sašo ĐUKIĆ

Sašo (Aleksander) Đukić je vsestranski medijski ustvarjalec, najbolj znan po zabavnem liku Mame Manke, ki ga navdihuje preprost kmečki vsakdanjik.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Vlasta TAVČAR

Vsestranska kulturna delavka v Šentjerneju, zaslužna za sooblikovanje kulturne podobe dolenjskega podeželja pred drugo svetovno vojno in po njej