Jože ŠAVORA

Po končani osnovni šoli je obiskoval nižjo gimnazijo v Mariboru, višjo pa kot klerik Križniškega reda v škofovskih zavodih v Št. Vidu v Ljubljani. Po maturi je v Innsbrucku študiral filozofijo, v Ljubljani pa teologijo. Leta 1932 je bil posvečen v duhovnika.

Najprej je kot kaplan služboval v Metliki, zatem pa v Ljubljani, kjer je bil najprej vzgojitelj gojencev Križniškega reda in nato od leta 1941 do konca druge svetovne vojne vzgojni vodja Vajeniškega doma in katehet. V letih po vojni (1945–1951) je bil v zaporu kot domnevni idejni vodja belogardizma v Vajeniškem domu. Po prihodu na prostost je opravljal odgovorno delo organizacijskega tajnika Ciril-Metodijskega društva (CMD), prav tako pa je prevzel tajniška dela v Zadrugi katoliških duhovnikov (ZKD) in bil obenem eden njenih najpomembnejših členov. Zadruga je po vojni oskrbovala cerkve z liturgičnimi predmeti, ustanovila kreditni odsek, od koder so se črpala posojila za popravila in gradnjo cerkvenih prostorov, izdajala pa je tudi veroučne knjige in knjige z duhovno vsebino. Kot duhovnik je veliko maševal po drugih župnijah, vodil je več misijonov in duhovnih obnov.

Ob duhovniškem in tajniškem delu je pisal tudi referate in članke, ki jih je objavljal med drugim v glasilu CMD Nova pot.

Umrl je v Ljubljani, pokopan pa je na ljubljanskih Žalah.