Jože RANT

Med leti 1907-15 je obiskoval gimnazijo v Kranju in Novem mestu. Maturiral je leta 1915 v Novem mestu. Med leti 1918-23 je študiral medicino v Zagrebu in na Dunaju. Promoviran je bil leta 1923 na Dunaju. Med leti 1926-28 je specializacijo za stomatologijo opravil na Dunaju. Po končani specializaciji je do leta 1945 imel privatno prakso v Ljubljani, hkrati je zdravil čeljustne poškodbe na kirurškem oddelku splošne bolnice.

Udeležil se je prve vojne, v kateri je postal invalid. Med drugo vojno je bil od leta 1941 dalje član OF. Marca leta 1945 je bil zaprt. Po osvoboditvi je bil leta 1945 imenovan za rednega profesorja za stomatologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in prvega predsednika novoustanovljene Stomatološke klinike. Zasnoval je razvoj stomatologije na Slovenskem, posvetil se je razvoju izobraževanja in grajenju nove Stomatološke klinike, ki je bila zgrajena leta 1954. Na strokovnem področju se je posvečal predvsem ortodontiji, preučeval je zobne in čeljustne anomalije, škodljive zunanje vplive v postnatalnem življenju na razvoj čeljusti. Med prvimi je opravil komparativne raziskave anatomije glave. Leta 1945 je ustanovil Zobozdravstveni vestnik. Leta 1950 je ustanovil Društvo zobozdravstvenih delavcev Slovenije. Do leta 1961 je bil tudi društveni predsednik. Ukvarjal se je tudi z lovstvom, kinologijo, numizmatiko in arheologijo. Škofjeloškemu muzeju je za prirodoslovno zbirko podaril medveda, ki ga je ustrelil na Kočevskem. Na lastne stroške je pred drugo sv. vojno organiziral arheološko izkopavanje dveh gomil na Soršekem polju. Bil je tudi pisec v Loških razgledih. Strokovne članke je objavljal v Zobozdravstvenem vestniku.

V avli Stomatološke klinike v Ljubljani je bil aprila 1996 odkrit njegov doprsni bronasti kip, delo akademskega kiparja Janeza Sajevica. Velimir Vulikić je o njem napisal biografski roman z naslovom Dr. Jože Rant, oče slovenskega zobozdravstva.