Jože KOLOŠA

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti, s fotografijo pa se je seznanil že v rani mladosti v krogu svoje družine (njegov dedek Josip Prahič je bil prvi prekmurski fotograf) oziroma v ateljeju svojega očima Dragutina Reescha, v Reeschevem ateljeju. Po končanem šolanju je leta 1940 opravil strokovni izpit v Ljubljani pri Združenju fotografov, leta 1943 pa še izpit za mojstra fotografije v Šopronu na Madžarskem. Istega leta se je tudi poročil. Po vojni, jeseni leta 1945, je v Murski Soboti organiziral okrajni fotografski laboratorij Komande prekmurskega vojnega območja v Šiftarjevem mlinu, v dvorani kazine SNG v Mariboru pa je imel prvo povojno fotografsko razstavo Pod svobodnim soncem. Nato je bil kot profesionalni fotograf nekaj časa zaposlen v Uradu za informacije pri predsedstvu vlade SRS v Ljubljani, po vrnitvi v Mursko Soboto pa je deloval kot fotoreporter pri Ljudskem glasu ter honorarno pri revijah Maneken in Tovariš. Leta 1951 je postal član Združenja umetnikov Slovenije, leto kasneje pa se je preselil v Koper, kjer se je njegova umetniška rast še poglobila. Tam je tudi organiziral in vodil fotoslužbo v tovarni Tomos, štiri leta kasneje pa je začel delovati kot svobodni fotograf. Leta 1972 je ustanovil skupino neodvisnih fotografov, kar pomeni tudi začetek mednarodne kolonije Koštabona (Umiranje vasi) ter bienalne prireditve pod istim imenom. Skupaj s sodelavci je leta 1975 organiziral prireditev Profoto in skupščino Europhot v Kopru in Portorožu. Ob tej priložnosti je bila v Kopru odprta tudi prva fotogalerija v Jugoslaviji, katere pobudnik je bil prav Jože Kološa – Kološ. V letu 1976 je organiziral številne potujoče fotografske razstave po istrskih vaseh, leta 1980 pa bil imenovan za častnega člana Kabineta slovenske fotografije. Naslednje leto je ustanovil in vodil fotogalerije v Ljubljani, Kopru, Piranu in Murski Soboti z več kot 200 razstavami fotografij. Leta 1983 se je v Pécsu in Zagrebu predstavil z zelo uspešno razstavo Svetlobni zapisi. Leta 1985 je izšla foto mapa Ob Muri, leta 1986 je ponovno razstavljal Svetlobne zapise v Vácu, Murski Soboti in v Budimpešti.
Kološev opus, ki obsega več kot 70 samostojnih fotografskih razstav, je pomembno prispeval k razvoju umetniške fotografije krajinskega in socialnega žanra. Nenazadnje sodi Kološa med osrednje nosilce razvoja umetniške fotografije na Slovenskem, saj je sooblikoval in avtorsko zaznamoval slovensko umetniško fotografijo skoraj šest desetletij. Pokopan je na murskosoboškem pokopališču skupaj z ženo Piroško.