Foto galerija
Plemiškega rodu, prastric pesnika Paula Valéryja. Po končanem šolanju v Collegiu dei Nobili v Kopru se je odpravil na študij gradbeništva v Padovo, kjer je diplomiral leta 1810.
Francoske oblasti so ga premestile na novoustanovljeni licej v Trst kot učitelja matematike. Pesniška nadarjenost in aktivnost sta ga jeseni 1812 privedli v Rossettijev krog, v društvo Minerva. Ko je avstrijska vlada v Trstu leta 1817 odprla Realno tehnično in navtično akademijo, je tam poučeval zgodovino, geografijo in trgovske vede, leta 1843 je postal direktor. Na šoli je v prostem času urejal knjižnico. Začel je pisati članke o gledališču, literaturi, zgodovini in geografiji ter jih objavljati v listu Osservatore Triestino, kjer je leta 1828 sprejel mesto urednika; bil je gledališki kritik 1818–54 in član tržaškega občinskega sveta. Leta 1835 je začel sodelovati pri Giornale del Lloyd, kot nasprotnik liberalnih in romantičnih tendenc svojega časa pa se ni vključil v krog lista La favilla. Bil je dopisni član Inštituta za znanost, kulturo in umetnost v Padovi in Atenea v Benetkah.
V svoji oporoki je Mestni knjižnici v Trstu zapustil 200 knjig iz svoje zbirke.
Cenni sulla storia del commercio dalle epoche più remote sino all’anno 1844, 1845
Studi sopra la Storia Universale, 6 zv., 1838–39
Lo scudo d’Astrea, 1828
Tragedie, 3 zv., 1816–18
Il tempio d’Augusto, 1816
Dell’influenza delle matematiche sullo spirito umano, 1810
Leta 1851 je bil odlikovan z viteškim redom cesarja Franca Jožefa.
Ziliotto, B. Storia letteraria di Trieste e dell’Istria. Trieste: La Editoriale Libraria, 1924, str. 72.
Gentile, A. Vita triestina nell’Ottocento. V: Archeografo Triestino, s. IV, vol. X–XI, 1946, str. 3 sl.
»Giuseppe de Lugnani«. V: Pagine istriane, l. I, s. III, št. 4, nov. 1950, 160 sl.
Quarantotti Gambini, P. A. Luce di Trieste. Torino: Eri, 1964, str. 107.
Žitko, S. Paul Valéry: njegov koprsko-tržaški rod in odnos do evropskega duha v času med svetovnima vojnama. Koper: Annales, 2018, str. 13–17.