Giuseppe de LUGNANI

Plemiškega rodu, prastric pesnika Paula Valéryja. Po končanem šolanju v Collegiu dei Nobili v Kopru se je odpravil na študij gradbeništva v Padovo, kjer je diplomiral leta 1810.

Francoske oblasti so ga premestile na novoustanovljeni licej v Trst kot učitelja matematike. Pesniška nadarjenost in aktivnost sta ga jeseni 1812 privedli v Rossettijev krog, v društvo Minerva. Ko je avstrijska vlada v Trstu leta 1817 odprla Realno tehnično in navtično akademijo, je tam poučeval zgodovino, geografijo in trgovske vede, leta 1843 je postal direktor. Na šoli je v prostem času urejal knjižnico. Začel je pisati članke o gledališču, literaturi, zgodovini in geografiji ter jih objavljati v listu Osservatore Triestino, kjer je leta 1828 sprejel mesto urednika; bil je gledališki kritik 1818–54 in član tržaškega občinskega sveta. Leta 1835 je začel sodelovati pri Giornale del Lloyd, kot nasprotnik liberalnih in romantičnih tendenc svojega časa pa se ni vključil v krog lista La favilla. Bil je dopisni član Inštituta za znanost, kulturo in umetnost v Padovi in Atenea v Benetkah.

V svoji oporoki je Mestni knjižnici v Trstu zapustil 200 knjig iz svoje zbirke.