Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Jože KERENČIČ

KERENČIČ Jože
Foto: Komunist, (18. 7. 1980)

Foto galerija

Rojen:
9. marec 1913, Jastrebci
Umrl:
27. december 1941, Maribor
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Jože (Janko) Kerenčič se je rodil v številčni kmečki družini v Jastrebcih v Slovenskih goricah. Osnovno šolo je obiskoval na Kogu, nato pa nadaljeval na učiteljišču v Mariboru. Že v Mariboru se je vključil v napredno mladinsko gibanje. Leta 1933 se je vpisal na študij pedagogike in slavistike na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Postal je član Komunistične partije in deloval v naprednem študentskem gibanju na ljubljanski univerzi. Tudi tukaj se je družil z naprednimi študenti in sodeloval v naprednem študentskem klubu Njiva. Diplomiral je leta 1937 in kot brezposelni profesor pisal črtice in novele, ki jih je objavljal že v Mariboru. Obravnaval je predvsem socialno problematiko vasi, izkoriščane viničarje in propadajoče kmete. Službo je dobil šele čez tri leta na meščanski šoli v Gornji Radgoni. Pri delu je moral biti izredno previden, saj je bil osumljen komunistične dejavnosti. Kljub temu mu je na šoli uspelo okrog sebe zbrati skupino mladincev, ki jih je levičarsko usmerjal.

Ob kapitulaciji Jugoslavije je bil med prvimi organizatorji odporniškega gibanja. Vključil se je v organizacijo odpora na Kogu in v Središču ter bil sekretar Osvobodilne fronte ljutomersko-radgonskega okrožja. Po izdaji so ga Nemci zaradi ilegalnega dela v partiji in OF zaprli ter ga 27. decembra 1941 skupaj z mlajšim bratom Slavkom ustrelili v skupini talcev v Mariboru. Bil je eden izmed prvih žrtev nemškega nasilja med Slovenci na Štajerskem ter najaktivnejši borec za svobodo v Slovenskih goricah. 27. novembra 1953 je bil proglašen za narodnega heroja.

Nadarjen za književnost je napisal več leposlovnih del, pisal pa je tudi sociološke in znanstvene študije. Prve leposlovne prispevke je začel objavljati v glasilu mariborskih učiteljiščnikov in v almanahu Mladi utripi, kasneje je sodeloval pri Obzorjih in drugod.

Dela

Izbor:
Zemljiški odnosi v Jeruzalemskih goricah, 1939
Študija o naši vasi, 1938
Mati išče mojstra, 1937
Domačija: zbrano delo, 1967
Zimska podoba, 1935
Konec invalida Kastorja, 1936
Obisk pri starcih, 1936

Viri in literatura

L. Šuligoj: Socialni pravičnosti posvečeno življenje in delo: ob 90-letnici Jožeta Kerenčiča in Ivana Potrča ter 100-letnici dr. Jožeta Potrča, Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 3/4 (2003), str. 373−390.
V. Rojic: 35-letnica smrti heroja Jožeta Kerenčiča, Tednik, št. 51 (30. 12. 1976), str. 9.
D. Novak: Idejni vodja narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskih goricah, TV-15, (23. 2. 1984), str. 14.
D. Mevlja: Književniki, padli med NOB: Jože Kerenčič: Ob 72. letnici rojstva, TV-15, (7. 3. 1985).
J. Arko: Verovali so v svobodo: ob odkritju spomenika narodnim herojem – učiteljem: Večer, št. 113 (16. 5. 1980), str. 5.

Avtor/-ica gesla: Iva Habjanič, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Datum prvega vnosa: 21. 8. 2015 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Iva Habjanič. Jože KERENČIČ. (1913-1941). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 16. 7. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/joze-kerencic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Marija ŠALI

2. december 1923–5. november 2014
Ena najvidnejših ljubiteljskih gledaliških igralk in kulturna delavka v Novem mestu po drugi svetovni vojni
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Lojze NEČIMER

13. marec 1903–5. marec 1972
Pretežno je poučeval na Dolenjskem in bil med drugim v Novem mestu ravnatelj učiteljišča in osnovne šole Šmihel.
Datum vnosa: 30. 8. 2021

Branko RUPNIK

Branko Rupnik, elektrotehnik na RTV Slovenija, doma iz Žibrš pri Logatcu. Deloval kot zgodovinar, kulturni delavec, muzealec in publicist.