Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Jože FLORIJANČIČ

Portret - Jože FLORIJANČIČ
Jože Florijančič - V terenski uniformi ZSČ, 2023. (Osebni arhiv J. Florijančič)

Foto galerija

Rojen:
12. april 1946, Otočec (obč. Novo mesto)
Variante imen:
Pepi
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Rodil se je materi Mariji, roj. Šalehar, in očetu Josipu Florijančiču. Osnovno šolo je obiskoval na Otočcu ob Krki in v Novem mestu. Gimnazijo je obiskoval prav tako v Novem mestu, pravno fakulteto pa v Ljubljani, kjer je leta 1971 diplomiral. V času študija je bil predsednik Kluba dolenjskih študentov (1967–1970).

Po končanem študiju je bil najprej pomočnik načelnika davčne uprave Novo mesto (1973–1974), nato sekretar občinske skupščine Novo mesto (1974–1978), podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto (1978–1980), sekretar medobčinske Gospodarske zbornice za Dolenjsko in Belo krajino (1980–1986), sekretar predsedstva občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije Novo mesto (1986–1990), državni podsekretar v Ministrstvu za promet in zveze Republike Slovenije (1995–1999), vodja Oddelka za gospodarstvo in Oddelka za splošne in pravne zadeve v občinski upravi Mestne občine Novo mesto in svetovalec župana (1999–2013). Upokojil se je leta 2013.

V letu 1971/72 je obiskoval pehotno šolo za rezervne oficirje v Bileći. Nato  je bil komisar čete v Teritorialni obrambi Novo mesto (1973–1974), poverjenik za informativno propagandno dejavnost v vojni strukturi vodstva občine Novo mesto (1974–1980), član Pokrajinskega odbora za SLO in družbeno samozaščito Dolenjske in Bele krajine (1980–1986) ter predsednik komiteja za SLO in družbeno samozaščito občine Novo mesto (1986–1990). Bil je tudi delegat Družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Novo mesto (1982–1990), delegat v Zboru občin skupščine Socialistične Republike Slovenije (1982–1990), svetnik v občinskem svetu Mestne občine Novo mesto (1994–1998) ter predsednik Sveta krajevne skupnosti Bučna vas (1989–2002).

Florijančič je bil predsednik mladinske organizacije na Otočcu (1964–1968) ter član Zveze komunistov Slovenije in njenih naslednic od 1964, član Združenja slovenskih časnikov pa je od leta 1972. Bil je predsednik OZSČ Novo mesto (2005–2014), predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Novo mesto (2014–2018) in predsednik Društva za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu od leta 2022.

Nagrade

zahvala za delovanje v enotah TO v letu 1973 in 1974
več priznanj za sedemdesetletno delovanje v gasilskih društvih Otočec in Dolenje Kamence
častni znak ZSČ, 2004
plaketa ZSČ, 2009
zlata plaketa Zveze slovenskih častnikov za dolgoletno izjemno uspešno delo pri razvoju, organiziranju in vodenju organizacije, 2022

Viri in literatura

Bačer, R. Izsiljevalski /ne/sporazum. Dolenjski list, 24. julij 1980, let. 31, št. 30, str. 1, 4.
Bilten 30 let delovanja Območnega združenja slovenskih častnikov občin Novo mesto, Dolenjske Toplice, Mirna peč, Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice, Žužemberk: na 32 let podlage prostovoljnega delovanja članov združenja na obrambnem področju. Novo mesto: Območno združenje slovenskih častnikov občin Novo mesto, Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Straža, Šentjernej, Škocjan, Šmarješke Toplice, Žužemberk, 2024.
R. B. Vsakomur naj bo jasno. Dolenjski list, 10. maj 1979, let. 30, št. 18–19, str. 6.
Osebni podatki: Jože Florijančič, september 2024.

Avtor/-ica gesla: Tomaž Teropšič, (geslo vnesla Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto)
Datum prvega vnosa: 3. 10. 2024 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Tomaž Teropšič. Jože FLORIJANČIČ. (1946-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 4. 11. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/joze-florijancic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 10. 9. 2015

Janko URBAS

10. maj 1877–19. januar 1968
Janko Urbas je bil rojen v kmečki družini. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, gimnazijo najprej v Mariboru (1891–1898) in nato v Novem mes...
Datum vnosa: 30. 8. 2024

Sabira HAJDAREVIĆ

24. november 1937–15. februar 2024
Mezzosopranistka Sabira Hajdarević je bila cenjena pedagoginja solopetja in klavirja, umetniško je delovala tudi kot operna in koncertna pevka.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Jernej PEČNIK

24. avgust 1835–12. junij 1914
Kot arheolog samouk je konec 19. stoletja izkopaval po Dolenjski in v Beli krajini ter o tem napisal delo Prazgodovinska najdišča na Kranjskem.