Jože CIUHA

R. 26. apr. 1924 v Trbovljah. Otroštvo in mladost je preživel v Vidmu ob Savi, ki je danes del Krškega. Slikarstvo je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in l. 1952 končal specialko za zidno slikarstvo pri prof. Slavku Pengovu. Na univerzi v Rangunu je v letih 1959-1961 študiral budistično kulturo in filozofijo. Je član Grupe 69, svoje delo je predstavil na več kot 345-ih samostojnih razstavah doma in po svetu. V šestdesetih letih je poučeval likovno vzgojo na bežigrajski gimnaziji, v sedemdesetih letih je pet let vodil seminar za svobodno slikarstvo na Mednarodni poletni akademiji v Salzburgu, kot gost je predaval na Zahodni michiganski univerzi, dve leti je poučeval grafiko na mednarodni grafični šoli v Benetkah, predaval je tudi na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Dolgo vrsto let se je ukvarjal z ilustracijo. Poleg slikanja se posveča tudi grafiki, tapiseriji in mozaiku. Študijska potovanja so ga vodila v Avstrijo, Belgijo, Nemčijo, Nizozemsko, Francijo, Švico, Italijo, Švedsko, Poljsko, Rusijo in Makedonijo. Veliko je potoval tudi po drugih celinah (Indija, Pakistan, Indonezija, Tajska, Kambodža, Južna Amerika, ZDA, Mehika) in bogatil svoje vizualne in duhovne izkušnje. Napisal je štiri potopisne knjige: Okameneli smehljaj (1963), Potovanje v deseto deželo (1966), za katero je prejel Levstikovo nagrado, Pogovori s tišino (1967) in Kronika sedmih pozab (2005). Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja: nagrado Prešernovega sklada (1967), prvo nagrado razstave malega formata, Chieti (1973), Župančičevo nagrado (1975), Jakopičevo nagrado (1981), nagrado na XVI. Mednarodnem grafičnem bienalu, Ljubljana, (1985), prvo nagrado za slikarstvo na mednarodnem bienalu v Aleksandriji (1987), Grand Prix na mednarodnem grafičnem bienalu v Seoulu (1990), nagrado »Do Forni« v Benetkah (1993) in podelitev naslova »viteza lepih umetnosti in literature«, Paris (1996), kot eno najvišjih priznanj tujim umetnikom.