Jože BUČER

Diplomirani inženir kmetijstva in univerzitetni diplomirani ekonomist se je rodil v Zagaju v bližini Ponikve pri Grobelnem v kmečki družini. Po osnovni šoli na Ponikvi, kjer je bil odličen učenec, je obiskoval gimnazijo v Celju in maturiral leta 1955. Diplomo iz kmetijstva je na biotehniški fakulteti v Ljubljani opravil leta 1960, pozneje ob delu pa še iz ekonomije leta 1977 na Visoki ekonomsko komercialni šoli v Mariboru.

Leta 1960 se je zaposlil pri Kmetijskem posestvu Planina, leta 1963 pa v Kmetijskem kombinatu Šentjur, ki je leto pred tem združil vsa posestva in zadruge v občini Šentjur. Opravljal je dela tehničnega direktorja, v. d. direktorja in upravnika Kooperacije.
V letih 1970–1974 je delal kot predstavnik Tovarne umetnih gnojil iz Kutine za področje Slovenije in v časovno približno vzporednem obdobju (1967–1974) opravljal tudi nepoklicno funkcijo zveznega poslanca v Gospodarskem zboru Zvezne skupščine Jugoslavije.
Leta 1974 je bil izvoljen za prvega predsednika Izvršnega sveta občine Šentjur za mandatno obdobje štirih let. V tem obdobju se je tudi neposredno soočal s sanacijo posledic rušilnega potresa na Kozjanskem (1974) kot predsednik odbora za odpravo potresne škode.
Leta 1979 je prevzel vodenje znanega celjskega podjetja Etol in to delo opravljal vse do leta 1992, ko je odšel v pokoj. Vplivna gospodarska funkcija ga je seveda pritegnila tudi v javno življenje mesta; med drugim je od 1984–1988 opravljal delo nepoklicnega podpredsednika Skupščine občine Celje.
Tudi po upokojitvi ostaja zelo aktiven v javnem življenju. Bil je predsednik Društva upokojencev Celje in član najvišjih upravnih teles pri Zvezi upokojencev Slovenije. V letih 2010–2014 je bil mestni svetnik v Mestni občini Celje, za kar je bil v letu 2010 že četrtič izvoljen.

Za svoje neposredno poklicno in javno delo je prejel številna priznanja: red dela s srebrnim in zlatim vencem, zlato značko Rdečega križa in plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije. Leta 2008 mu je MO Celje podelila občinski zlati grb, leta 2015 pa je postal častni član Zveze društev upokojencev Slovenije.

Nazadnje je prebival v Domu ob Savinji v Celju. Pokopan je na Mestnem pokopališču Celje.