Bil je brat Alojza (Lojzeta) Bizjaka. Tudi njega so starši poslali v šole in sicer je do leta 1914 končal šest razredov gimnazije v semenišču v Bassano del Grappa (Italija), vendar se je potem vrnil domov in pomagal na kmetiji. Potem ko je odslužil redni vojaški rok, so ga leta 1936 obdržali v vojski in se je udeležil abesinske vojne. Ostal je v Etiopiji in delal pri cestnem podjetju Puricelli. Leta 1940 so ga ponovno vpoklicali v vojsko. Po kapitulaciji Italije septembra 1943 se je pridružil partizanom, vendar so ga Nemci pod Čavnom (Čepovanom?) ujeli in odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Jeseni 1945 se je vrnil domov.
Prve pesmi, ki so bile bolj lirične in epske vsebine, po obliki pa večinoma soneti, je napisal že v gimnazijskih letih, pripravil pa je tudi dve pesniški zbirki. Prvo je naslovil Prebujenje, drugo, ki je obsegala pesmi iz afriškega obdobja, pa Tropske noči. Obe zbirki sta bili uničeni med vojno.
V Kulturnih odmevih 1958, 1959 (ciklostirana revija, ki je izhajala v Ajdovščini) je objavil tri pesmi: Slovo, Kot luč, Rodni kraj.
Primorski slovenski biografski leksikon. Snopič 2. Gorica, 1975, str.89