Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Josip VERBIČ

Portret - Josip VERBIČ
Josip Verbič

Foto galerija

Rojen:
22. marec 1869, Borovnica
Umrl:
17. april 1948, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Osnovno šolo je obiskoval v Borovnici (1876–1881), gimnazijo in učiteljišče v Ljubljani. Maturiral je leta 1890. Najprej je bil učitelj pripravnik v Trnovem (Notranjska) 1890–1891 in Višnji Gori 1891–1893, učitelj v Litiji 1893–1898 ter na učiteljišču v Ljubljani 1898–1905. Ko je opravil profesorski izpit je bil leta 1906 imenovan za profesorja prirodopisa in kmetijstva na moškem in kasneje na ženskem učiteljišču v Ljubljani. Tu je bil upokojen leta 1925, nato je do leta 1932 še honorarno učil.

V čebelarski šoli na Dunaju ter na tečajih iz kmetijstva, sadjarstva in čebelarstva se je usposobil za pouk na kmetijskih nadaljevalnih in srednjih šolah. Deželna vlada na Kranjskem ga je leta 1909 imenovala za izvedenca v čebelarstvu. Opravljal je pomembne funkcije. Bil je predsednik čebelarske podružnice v Ljubljani (1919–1930), Slovenskega čebelarskega društva (1930–1941), Jugoslovanske čebelarske zveze (1937 do 1941), član odbora in predsedstva ter blagajnik Sadjarskega in vrtnarskega društva (1919 do 1948), kjer je leta 1947 dobil diplomo za 25-letno delo. Društva so pod njegovim vodstvom organizirala tečaje za izobraževanje čebelarjev in sadjarjev. S pedagoškim in praktičnim delom je vplival na učiteljski naraščaj, da so se mnogi odločili za pospeševanje kmetijstva, zlasti sadjarstva in čebelarstva, drugi pa se usposobili za pouk na kmetijskih nadaljevalnih šolah. Spodbudil je ustanavljanje čebelarskih postaj v Tomišlju in Starošincih. Leta 1932 je ustanovil plemenilno postajo za vzrejo matic v Kamniški Bistrici ter sklad za zavarovanje in povrnitev škode v čebelarstvu. Vodil jo je do leta 1939.

Pisal je številne prispevke o vzreji matic, izboljšanju čebelarjenja, rojenju, plemenitenju in vzreji čebeljih družin kranjske čebele, o pomenu čebele, medu in vosku, o razstavah in čebelji paši ter številna poročila iz opazovalnih čebelnih postaj.
Dela

Verbič, Josip. Vrednost in poraba medu, 1932

Verbič, Josip. Čebelne bolezni, 1935

Verbič, Josip. Vzrejajmo najboljše čebele (priročnik), 1947

Viri in literatura

Stanonik, Tončka. Brenk, Lan (urednika). Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon M-Ž. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 1247.

Slovenski biografski leksikon 1925–1991 – elektronska izdaja

Avtor/-ica gesla: Knjižnica Litija, Knjižnica Litija
Datum prvega vnosa: 16. 1. 2012 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
. Josip VERBIČ. (1869-1948). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 4. 11. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/josip-verbic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

p. Bazilij (Albin) VALENTIN

29. avgust 1924–26. julij 1997
R. 29. avg. 1924 na Viču pri Ljubljani, u. 26. jul. 1997 v Melbournu. Po podatkih, ki so mi bili na voljo, se je šolal v Novem mestu in l. 1941 st...
Datum vnosa: 16. 9. 2019

Fran LORGER

30. april 1884–5. april 1937
Rodil se je v preprosti trški družini v Šmarju pri Jelšah kot prvi otrok Franca in Otilije Lorger. Gimnazijo je obiskoval v Gradcu in leta 1904 mat...
Datum vnosa: 15. 12. 2010

Ivan FRANKE

16. maj 1841–15. oktober 1927
Sodi med začetnike slovenskega realizma. Odlikujejo se zlasti njegova zgodnja dela. Njegove slike krasijo mnoge cerkve, tudi cerkljansko.