Josip BEVC

R. 11. jan. 1938 dolenjskim staršem v Zenici, u. 15. maja 2007 v Novem mestu. Družina Bevc se je vrnila v Kočevje tik pred drugo svetovno vojno. Predšolska leta je Josip Bevc preživljal pri stari mami v Pečicah pri Gabrovki. Po vstopu v šolo (osnovno je končal v Kočevju) in pozneje je moral poprijeti za vsako delo. Ob delu je dokončal poklicno in srednjo šolo ter pozneje še Višjo šolo za socialno delo.

V Novo mesto je prišel leta 1970 in se zaposlil v Krki kot organizator izobraževanja in pozneje kot pooblaščenec na področju varstva pri delu. Po upokojitvi l. 1992 se je strokovno usposabljal za delo s starejšimi. L. 1993 je skupaj s sodelavci ustanovil skupino starih ljudi za samopomoč Julija v Domu starejših občanov Novo mesto. S starejšimi se je družil vsak torek skoraj štirinajst let, dokler ga ni izdalo zdravje. Prostovoljstvo je zanj postalo način življenja. V Novem mestu se je kot prostovoljec vključeval v delo na različnih področjih in v različnih društvih, npr. v Društvu diabetikov Novo mesto, Društvu paraplegikov Novo mesto, Medgeneracijskem društvu Žarek Novo mesto, Društvu Sožitje Novo mesto, Društvu upokojencev Novo mesto.

Napisal je knjigo Utrinki za vodenje skupine starih za samopomoč (2001) ter zbral gradivo in uredil publikacije: Četrt stoletja gasilstva v Krki: 1970-1995 (1995), Naših trideset let: prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Krka (2000), Skupina starih za samopomoč Julija: zbornik: 1993-1998 (1998), 14. november – svetovni dan diabetesa (2002), Predstavitev skupin starih za samopomoč v Domu starejših občanov Novo mesto: 1993-2003 (2003).

Za svoje predano delo na področju prostovoljstva je prejel vrsto nagrad in priznanj: posebno priznanje Zveze društev diabetikov Slovenije l. 2001, priznanje za prostovoljno delo, s katerim ga je odlikoval Državni svet Republike Slovenije l. 2002, posebno priznanje za petnajst in večletno sodelovanje v programu Skupine starih ljudi za samopomoč Slovenije, ki mu ga je podelila Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije l. 2007.