JERKIČ, Anton

Anton Jerkič je bil najmlajši izmed šestih otrok, ki so se v Dobravljah rodili Francu Jerkiču in njegovi ženi Frančiški. V Gorici je obiskoval realko, nato pa se je fotografsko izobraževal na Madžarskem. Prvi fotografski atelje je postavil v Nabrežini, pomembnem železničarskem vozlišču. Leta 1891 je odprl fotografski atelje v Gorici in leta 1898 tudi v Trstu. Izdeloval je fotografske portrete in krajinske motive kot podlago za tiskanje razglednic, dragoceni pa so tudi dokumentarni posnetki, kot so skupinske društvene slike, posnetki dogodkov (pogreb Simona Gregorčiča (1906) in odkritje spomenika Francu Jožefu v Gorici (1899)) in množica portretnih upodobitev posameznikov ali manjših skupin, predvsem pa družin.

Zbiratelj Kristjan Maver je ugotovil, da je fotograf Jerkič Anton prve razglednice izdelal že v začetku leta 1898. Prva razglednica poslana po pošti iz njegove zbirke nosi datum 15. 4 1898, poslana je bila iz poštnega urada GÖRZ (Gorizia, Gorica). V zbirki ima vsaj še 10 primerkov poslanih v letu 1898.

Leta 1899 je izdal serijo 63 razglednic različnih slovenskih krajev, največ iz goriško-gradiščanske dežele. Uporabnikom fotografskih uslug je poleg portretne in družinske fotografije ponujal “izdelovanje fotografij na porcelan, na broše, na žido in na platno; fotografije akvarelov in oljnatih slikarskih del; prefotografiranje starih fotografij pomanjševalno ali poveličevalno na najokusnejši način.” V svojem fotografskem ateljeju v Gorici je uredil tudi prostor za javne filmske predstave. Leta 1907 je izdal brošuro Občinstvo pri fotografu. Kratka navodila o važnosti oblačenja in obnašanja pri fotografu. V svoji hiši na Pristavi (Rafutu) je imel shranjen ves svoj fotografski arhiv, ki so ga nemški vojaki med drugo svetovno vojno uničili.
Anton Jerkič je z dokumentarnimi posnetki za vedno ohranjen v zgodovinskem spominu kot ustvarjalec pomembnega zgodovinskega vira – fotografije. S svojo fotografsko kamero je soustvarjal družbeno podobo Gorice in Goriške v desetletjih pred prvo svetovno vojno.