Foto galerija
Gimnazijo je končal leta 1916 v Ljubljani. Po maturi leta 1917 se je vpisal na visoko šolo na Dunaju in leta 1922 študij končal v Zagrebu. Po tem se je posvetil vrtnarstvu in predvsem oblikovanju vrtov in krajine. Leta 1927 je postal profesor na državni kmetijski šoli na Grmu, od leta 1928 pa na srednji vrtnarski šoli v Mariboru in Celju.
Leta 1952 je ljudska vlada tedanje Jugoslavije zavarovala parkovno območje Volčjega potoka in ustanovila arboretum. Ciril Jeglič je postal prvi predstojnik univerzitetne ustanove. Njegova gibka ustvarjalna iznajdljivost in bogato vrtnarsko znanje sta v kratkem času razširila in dopolnila Souvanov park. V parku je še vedno čutiti njegov izjemni smisel za sožitje z naravo.
Leta 1957 je pomagal pri ustanovitvi Hortikulturnega društva Slovenije. Leta 1971 je bil izvoljen za častnega člana Prirodoslovnega društva Slovenije. Alpski botanični vrt Juliana v Trenti velja za naš prvi in edini alpski botanični vrt v naravnem okolju. Leta 1959 ga je preuredil prof. Ciril Jeglič in nov načrt Juliane objavil v knjigi Alpski vrt Juliana v Trenti (1963). Leta 1962 je vrt prešel pod upravo Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Napisal je tudi vrsto strokovnih člankov v razne revije: Jezik in slovstvo, Hortikulturni razgledi, Proteus, Naš vrt, Gozdarski vestnik in Moj mali svet.
Obrazi, zbirka kratkih črtic. Ljubljana, Kmetijska tiskovna zadruga, 1924.
Naše prijateljice: o življenju in cvetenju sobnih rastlin. Celje, Družba sv. Mohorja, 1928.
Okrasne spenjavke za vrt in dom. Celje, Družba sv. Mohorja, 1931.
O vrtovih in vrtni umetnosti : pogledi v svetove vrtnega veselja. Ljubljana, samozaložba, 1943.
Pridelujmo več dobre zelenjadi: praktična navodila za gospodarne ljudi, ki hočejo bolje prehraniti svojo družino. Ljubljana, Kmetijska zbornica, 1944.
Kako prepoznamo golo drevje: navodila za morfološko opazovanje listovcev v zimski prirodi. Ljubljana Državna založba Slovenije, 1948.
Domači vrt. Ljubljana, Slovenski knjižni zavod, 1953.
Arboretum Volčji potok. Ljubljana, Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, 1956.
Alpski vrt Juliana v Trenti. Ljubljana, Zveza hortikulturnih društev Slovenije, 1963.
Med ljudmi in rastlinjem : vrtnarjevi življenjski spomini in strokovni zapisi. Ljubljana, Prešernova družba, 1979.
Leta 1971 je bil izvoljen za častnega člana Prirodoslovnega društva Slovenije.
Brilej, Martin. Litijski obrazi. Litija, Tiskarna Aco, 2008, str. 60 – 62.
Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja.
Morda vas zanimajo tudi
HERGOUTH, Alois
NOVAK, Fran
